(KOMENTAR) Razmislek o energetskem sistemu

Po desetletju zavajanj, prikrivanj informacij, političnih napak, za katere še nihče ni odgovarjal, tudi koruptivnih elementov se je nekdaj zveličana šaleška termodivizija s pregrešno dragim šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnikom Velenje znašla pred stečajem. Čistega vina nam je nalila Evropska unija, ki v 21. stoletju na konkurenčnem, četudi z energetsko infrastrukturo povezanem trgu ne dovoli več subvencioniranja vedno večjih izgub s plačevanjem (pre)visokih cen za električno energijo. Še posebno, ker odstopajo od tržnih in izkrivljajo konkurenco, kakršnakoli je že ali pa je ni na slovenskem in evropskem trgu.

In ker Holding Slovenske elektrarne (HSE) ni dobrodelna organizacija, je moral viške denarja, ki ga je desetletje metal v šoštanjski kotel brez dna, nekje "ustvariti". Ob čemer se je lani zaradi anomalij na trgu ali napačnih nakupnih in predvsem prodajnih strategij dobro plačanih tržnikov še sam znašel pred bankrotom, če ga ne bi s polmilijardno finančno injekcijo oživila država. Vmes so ta dolg že vrnili, so se pohvalili v Ljubljani. Pri čemer je takšna volatilnost v rangu milijarde evrov lahko nevarna igra ...

A Holding Slovenske elektrarne ima kuro, ki nese zlata jajca, kot je Dravske elektrarne Maribor (DEM) imenoval nekdanji dolgoletni generalni direktor HSE Blaž Košorok. A kaj, ko se zanje najbolj zanimajo petelini v Ljubljani. Pod krinko holdinške solidarnosti, ki je priročen izgovor HSE, je ob desetletju izčrpavanja DEM namreč večina teh jajc končala v košari HSE. Tam so jih veliko dražje (pre)prodali, z njimi nahranili še 250 zaposlenih in jih preusmerjali v Šoštanj. Tudi tu je po ocenah in primerjavah doseženih razlik med nižjo stroškovno ceno, ki so jo za električno energijo DEM nastavili v HSE, in povprečno veleprodajno referenčno ceno govor o milijardi evrov v desetih letih. Temu je treba dodati še vse pobrane dobičke, ki se bodo z letošnjim približali 100 milijonom evrov, in zastavljen kreditni potencial ... 

Da hidroelektrarne, ki imajo nižje proizvodne stroške električne energije, sofinancirajo energetski sistem Slovenije, ni neobičajno in verjetno bo tako tudi v primeru gradnje drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. Navsezadnje so DEM tretjinski lastnik spodnjesavskih hidroelektrarn. Problem pa nastane takrat, ko se s tem denarjem razmetava, ko se nekaj deset milijonov evrov lahko izgubi po drugih postavkah in ko, kot se je to v primeru Dravskih elektrarn v preteklosti že zgodilo, ostanejo investicije v predalu.

In še, ali bistveno spremenjene okoliščine ob izločitvi termodivizije narekujejo tudi razmislek o izločitvi ali oblikovanju hidrodivizije in predvsem ločitvi tržnega dela od proizvodnega. To pa poraja tudi vprašanje, ali ob tem še potrebujemo sedež HSE v Ljubljani, tak kot je, oziroma ali bi bilo bolj smiselno oblikovati krovno družbo pod okriljem Dravskih elektrarn in usmeriti pozitivne finančne učinke, ki smo jih zapravili za termodivizijo, v obnovljive vire energije.