(KOMENTAR) Vinogradnikom znova več

Še bolj spodbudno je dejstvo, da lahko vinogradniki za grozdje, ker je interes štajerskih kleti po odkupu vedno večji, za svoj pridelek pričakujejo višje cene. V Ptujski kleti celo napovedujejo, da bo odkupna cena grozdja letos sploh najvišja v tem stoletju in za kar polovico višja, kot je bila pred desetletjem, ko sta bili tukajšnje vinogradništvo in vinarstvo v resni krizi.

Seveda je pri tem pomembno, katero sorto prideluješ, šteje pa tudi kakovost pridelka. Ta je odvisna od celoletnega dela v vinogradu in upoštevanja navodil strokovnjakov. Ki jih vsekakor veseli, da odkupna cena postopoma narašča in da so v vseh večjih štajerskih kleteh zaloge vina najmanjše v zadnjih tridesetih letih. Še bolj jih veseli, da bodo vinogradniki v bodoče dosegali višje cene. Ocenjujejo, da letošnja cena okoli evra za kilogram pri normalnem donosu na hektar že omogoča ne samo soliden prihodek, temveč tudi vlaganja v razvoj vinogradniških posestev. Čeprav je Kmetijski inštitut Slovenije izračunal, da je strošek pridelave kilograma grozdja letos okoli 1,3 evra.

Dobra novica je, da štajerske kleti, resda ob izrednih naporih in vlaganjih, večinoma sploh nimajo težav pri prodaji vina. Ptujska klet je denimo uspela priti v zelo priznano nacionalno verigo prodajaln Whole Foods, potem ko so do zdaj testno prodajali zgolj v nekaj trgovinah. Njihov Pullus Sauvignon je sicer v New Yorku v prodaji več kot desetletje in je dobro prestal obdobje testiranja. V kleti zdaj poudarjajo, da je pomembna konstantna kakovost vin, a se mora poznati vpliv letnika, medtem ko morata slog ali stil vina ostajati enaka. Njihovo drugo pomembno prodajno sidrišče je Kitajska, kjer raste zanimanje za suha bela vina, več ga je tudi za arhivska vina. Ob tem veseli, da lahko večje kleti znova več vlagajo v posodobitev tehnologije sprejemanja in predelave grozdja.

Pri odkupu grozdja ima seveda vsaka klet svoja dodatna merila, a pomembno je, da se v večjih kleteh zavedajo pomena skrbnih vinogradnikov in jih znajo nagraditi tako za kakovost kakor tudi za pripravljenost upoštevati njihova strokovna navodila in pričakovanja pri pridelavi grozdja za svoja najbolj vrhunska vina. Sodelovanje je boljše tudi zato, ker imajo pogodbeniki besedo že pri dogovarjanju o odkupnih cenah - tako tisti z le nekaj hektarji kot tudi največji.

Dobra plat zgodbe o naraščajočih odkupnih cenah grozdja v štajerskem vinorodnem okolišu je še, da kakovostno slovensko grozdje ostaja doma in ga po oceni strokovnjakov tokrat ne bo šlo veliko v avstrijske kleti. Zagotovo manj kakor v kriznih letih, ko so vinogradniki tudi na tak način poskušali reševati svoja posestva.