(FOTO) V Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj opozarjajo: Če bi bilo dežja več, bi bila katastrofa

V Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Ptuj po ogledu terena zadnje dni opozarjajo na slabo vzdrževanje rečnih strug Drave, Pesnice, Polskave in Dravinje, kar je bil v zadnjem neurju s poplavami po njihovi oceni poglaviten vzrok poplav v Podravju. Te sicer res niso resneje ogrozile domov prebivalcev, ponekod je bilo treba črpati vodo iz kleti ali nastaviti protipoplavne vreče. A kljub temu je bilo zaradi razlivanja tukajšnjih rek po oceni kmetijske svetovalne službe na celotnem območju Podravja poplavljenih 4500 hektarjev kmetijskih površin.

Erozija tal in uničeni posevki

Vodja oddelka kmetijske svetovalne službe pri KGZ Ptuj Peter Pribožič pravi: "Po pregledu površin peti dan po poplavah je bilo na površinah še vedno veliko vode, ki le počasi odteka, in šele odkrivamo lahko vse razsežnosti posledic poplav. Uničeni posevki, erozija tal, nanosi vejevja, blata, dreves, gramoza, mulja, poškodovane poti, ceste in poplavljeni gospodarski objekti so posledice teh poplav." Čeprav se Pribožič zaveda, da je bilo drugje za imetje in varnost prebivalcev še veliko huje, opozarja: "Na merilnih postajah padavin za naše območje ni kazalo visokih številk. Od 1. do 10. avgusta je denimo merilna postaja Orešje kazala skupaj 122,6 milimetra padavin na kvadratni meter. Kljub temu toliko zalitih površin torej kaže na to, da je treba nemudoma pričeti urejati rečna telesa v Podravju. Predstavljajmo si, kako bi bilo, če bi tudi naše območje prejelo v kratkem času 150 litrov padavin na kvadratni meter, kakšna katastrofa bi lahko nastala tudi v Podravju."

Še nepožeto žito

Med najbolj ogroženimi območji Pribožič navaja Pesniško dolino, kjer je odtekanje vode najpočasnejše. Ker so tam težka glinasta tla, voda ne pronica v globino tako kot na lahkih peščenih tleh. Tudi tu so problem odtočni kanali, ker niso dosledno vzdrževani in struge vodotokov, ki se stekajo v to reko: "Na približno 1500 poplavljenih hektarjih - vse od Lenarta v smeri Trnovske vasi in do iztoka Pesnice v Dravo - so na površinah posledice. Na območju Trnovske vasi in dolvodno je še večja površina nepožetega žita, posevki koruze so bili v vodi v višini klasov in še višje. Rastline so onesnažene z blatom." Težave so tudi v porečju Drave. "Na območju od Maribora, Dupleka, Starš, Hajdine in do Ptuja je bilo na levi in desni strani zalitih več kot 1000 hektarjev površin. Več dni so bile površine zalite, obrobje rečnih kanalov s podrastjo je skozi desetletja postalo polno mulja in ne dopušča hitrega odtoka vode s površin. Erozija, nanos mulja, vejevja in blata so vidne posledice poplav. Posamezni deli površin so zaradi deroče vode močno poškodovani ali celo uničeni," pojasni Peter Pribožič.

Od Ptuja v smeri Markovcev, Gorišnice, Cirkulan, Zavrča in Ormoža je bilo po njegovih podatkih zalitih okrog 1500 hektarjev površin: "Po četrtkovem ogledu površin so bile vidne posledice nanosov, mulja, vejevja in drugih materialov. Del površin je še vedno zalit, na posevkih buč, krompirja, soje in vrtnin se vidi močna zablatenost, kar pomeni uničen pridelek, pojavilo pa se bo tudi gnitje oljnih buč in močno zmanjšanj pridelek. Na površinah, ki so jih po žetvi obdelali in posejali z ozelenitvijo, je sedaj ta posevek praktično uničen." Na ormoškem koncu je od Ormoža do Središča ob Dravi ali Hrvaške meje bilo zalitih do 450 hektarjev kmetijskih površin. Tudi tam je slika posevkov podobna, saj so onesnaženi, pomendrani, dodatna je škoda zaradi erozije tal, nanosov in zablatenih posevkov. Ob tem so bile tukaj rastline močno poškodovane že od julijske toče.

Dravinja: 400 hektarjev pod vodo

Ob reki Dravinji je bilo na kmetijskih površinah več hektarjev poplavljenih površin in zalitih poti. Na tem območju je nekaj več travniških površin v primerjavi z ostalimi območji. Vidni so nanosi vejevja in erozija zemljine, tako na njivskih površinah kot travniških. Tukaj je bilo poplavljenih približno 400 hektarjev površin, a tudi nekaj gospodarskih objektov, kjer sta shranjeni krma v balah in silaža. Vzrok za težave Pribožič pripisuje zmanjšanemu volumnu za pretok vode v strugi reke Drave in vodnima kanaloma, polnima mulja, za hidroelektrarni Zlatoličje in Formin ter Ptujskim jezerom. "Kar posledično pomeni, da ob pretokih manj kot tisoč kubičnih metrov vode na sekundo reka že poplavlja površine ob vodotoku. Zaostajanje rečnega proda in zaraščanje struge pa še zmanjšuje pretočnost," dodaja Peter Pribožič. Ob zadnji škodi v avgustu je treba upoštevati, da je že v junijskih in julijskih neurjih bilo na območju Spodnjega Podravja v kmetijstvu vsaj deset milijonov evrov škode. Takrat je bilo poplavljenih v porečju rek Pesnice, Dravinje in Drave s pritoki okrog 33 tisoč hektarjev površin. Največ je bilo med njimi njiv, in sicer 26.330 hektarjev, 5900 hektarjev trajnih travnikov, nekaj sto hektarjev trajnih nasadov, kot so sadovnjaki in vinogradi, precej uničenih pa je bilo tudi rastlinjakov.