(KOMENTAR) Vrednost žvižgačev

Odločitev sodišča, ali bo ustanovitelj platforme Wikileaks, žvižgač in novinar, član mednarodnih novinarskih združenj, avstralski državljan Julian Assange, izročen ZDA in pod kakimi pogoji in posledicami, bo v več pogledih precedenčna. Na kocki je prvenstveno osebna usoda izmučenega Assangea - že peto leto zaprtega v strogo varovanem zaporu Belmarsh -, ki je ob poprejšnjem dolgotrajnem bivanju v izgnanstvih, samicah in hišnih priporih že plačal izjemno visoko ceno. Na kocki pa je tudi medijska svoboda oziroma svoboda govora, razpeta tudi v kontekst mednarodnega prava. Kakšno možnost imajo večkratni množični pozivi k opustitvi pregona, tudi iz avstralskega političnega vrha, ter vsestranska prizadevanja in mobilizacije civilne družbe, nevladnih, medijskih organizacij v prid Assangeu po vsem svetu, naj bi bilo kmalu jasno.

Razsežnosti odločitve bodo imele neizbežne posledice za demokracijo v globalnem (političnem) smislu, relevantne tudi za nadaljnje delo medijev, novinarjev ter vlogo žvižgačev, pri čemer bodo v ospredje vstopila tudi že večkrat preigravana vprašanja o dejanski moči in možnosti učinkovite ter realne zaščite žvižgačev. Skrajna in najbolj brutalna posledica je lahko ob grožnji do 175 let zapora v ZDA ne nazadnje celo smrt Assangea; vrsto je bilo izrečenih tudi nič pretiranih javnih izpostavitev, da bi izročitev pomenila smrt medijske svobode.

V javnem pismu že leta 2022 so predstavniki New York Timesa, Guardiana, Le Monda, El Paísa in Der Spiegla izpostavili, da objavljanje zaupnega gradiva ni kaznivo. "Pridobivanje in razkrivanje občutljivih informacij v javnem interesu je osrednji del vsakodnevnega dela novinarjev. Če se to delo kriminalizira, sta naš javni diskurz in demokracija bistveno šibkejša," so tedaj zapisale velike svetovne medijske hiše. Da je proces, ki v Londonu poteka proti Assangeu, za oblasti ZDA in Združenega kraljestva test zavezanosti temeljnim načelom svobode medijev, so nedavno v Sloveniji opozorili tudi udeleženci shoda v podporo izpustitvi Assangea. 

Primer Assange je najprej zaradi razkritij, nadalje pa teže obtožb bržkone brez primere. Hkrati ima razkrivanje nezakonitega, korupcije, opozarjanje na nepravilnosti, ki gre z roko v roki z novinarstvom v njegovi temeljni nadzorstveni funkciji, še več obrazov. V zadnjem obdobju so med drugim v ospredju zgodbe o napakah ameriškega proizvajalca letal Boeing, pospremljene tudi z nenavadnimi smrtmi žvižgačev. Ti se pogosto, tudi v navidez mikro slovenskih, a prav tako nezanemarljivih slovenskih zgodbah, izpostavijo z vsem, tudi z življenjem. Ne tvegajo malo, marsikomu življenje tako rekoč razpade, cena je pogosto res visoka. Nujnost zanesljive zaščite žvižgačev so v preteklosti prepoznali na evropski ravni, sledile so implementacije pobud in direktiv ob opozorilih na neenakomerno in razdrobljeno zaščito. Prijavitelji kršitev so pogosto odvrnjeni zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi. Zaščita prijaviteljev je kot zaščita novinarskih virov pri vseh verodostojnih odkritjih dejstev - nikoli se jih ne razkriva.

A česar bi nas moralo biti najbolj strah, je, kakšne bi bile posledice, če bi pogumni in etično naravnani k sledenju javnemu interesu obmolknili.