Ali bi moral spletno trgovino uskladiti s kakšnim pravnim aktom … in kaj me lahko doleti, če mi 'uleti' inšpektor?

Oglasno sporočilo Oglasno sporočilo
07.10.2022 08:39

Pogovor o pasteh spletnih trgovin z Ano Antunićević, pravnico, specializirano za svetovanje podjetjem

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ana Antunićević iz Consiliuma, kolumnistka Večera
Megi Mihajlovski
Arhiv naročnika

Ana, poznamo vas iz kolumn, ki se lepo berejo in ki so v tiskanem in spletnem Večeru postale že stalnica. Naslednja bo objavljena ta ponedeljek. Poleg tega na spletni strani svojega podjetja Consilium v rubriki Vprašajte Ano odgovarjate na vprašanja podjetnikov.

Res je, kolumne v Večeru pišem vsakih 14 dni že od junija in sicer na povabilo urednika poslovne priloge Moj uspeh Mitja Sagaja in veseli me, da so naletele na tako lep sprejem. Poleg tega sem se odločila, da na svoji spletni strani v meniju Vprašajte Ano poglobljeno obdelam tudi najpogostejša vprašanja podjetnikov, s katerimi se ti obračajo name.

Tokratna tema v rubriki Vprašajte Ano se vrti okoli pravnih čeri pri delovanju spletne trgovine oziroma konkretno: »Ali bi moral spletno trgovino uskladiti s kakšnim pravnim aktom in kaj me lahko doleti, če mi 'uleti' inšpektor?«

Pri spletni trgovini se moramo zavedati, da imamo zelo različno in razpršeno zakonodajo. Se pravi ni samo en zakon, na katerega bi se bilo treba osredotočati, ampak je treba paziti na digitalno poslovanje kamor sodi med drugim Zakon o elektronski komunikaciji, potem imamo Zakon o varstvu potrošnikov, ki je sicer zelo razvpit in je seveda pomemben tudi pri spletnem poslovanju, potem imamo še aspekt GDPR-ja, kjer v Sloveniji velja tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov, zdaj čakamo novo verzijo, ki bo uvedla nekaj sprememb.

Treba se je torej zavedati, da v spletne trgovine posega zelo različna zakonodaja.

Da, in zato se je treba osredotočati zelo široko, preden se lotimo odpiranja spletne trgovine. Podjetniki velikokrat pozabijo na te aspekte in so pozorni samo na digitalni del, spregledajo pa pravni okvir delovanja in se s tem avtomatično postavljajo pred celo vrsto težav.

Kakšna so najbolj splošna navodila, ki bi jih lahko podali? Na kaj je treba paziti pri postavitvi spletne trgovine, če želimo, da zadosti vsem zakonskim zahtevam?

V bistvu je treba začeti čisto na začetku, najprej je treba preveriti, v okviru katere pravne entitete nastopamo s to svojo spletno trgovino, s.p., d.o.o itd. …

Paziti je treba seveda, katere registracije oziroma klasifikacije dejavnosti bomo uporabili, saj moramo svoje podjetje pravilno registrirati. Zato moram opozoriti, da je treba spletno trgovino registrirati ne glede na to, katero dejavnost bo opravljala.

Tu so še specifike, na primer prehranska dopolnila in podobno, ki zahtevajo posebne pogoje in upoštevanje določenih zahtev od raznih certifikatov do drugih potrdil.

Potem pa se moramo lotiti še samega nakupnega procesa, glede tega so najbolj znani splošni pogoji poslovanja, to je dokument, ki je v bistvu pogodba, kar zelo velikokrat pozabljamo, da ko naši kupci kliknejo na »Strinjam se s splošnimi pogoji poslovanja«, sklenejo pogodbo. In tako kot jo oni sklenejo z nami, tako jo tudi mi sklenemo z njimi.

Zaveze iz splošnih pogojev poslovanja veljajo seveda za obe strani.

In če mi te pogoje skopiramo od neke druge trgovine, konkurence, se zavežemo k določenim obveznostim, ki jih morda sploh ne moremo izpolniti ali so popolnoma nepotrebne, ker naša trgovina tega niti ne ponuja, niti ne sprejema, niti nismo k temu zavezani. Pri tem je zelo pomembno, da se zavedamo, kaj smo pripravljeni izpolniti in da se prej pozanimamo, kaj pa je tisto, kar moramo izpolniti.

Morda lahko dodava še kratek GDPR aspekt?

Resnično je pomembno, da lastniki spletnih trgovin GDPR napišejo tako, da ga pišejo zase. Problem teh aktov je namreč, da so javno objavljeni, npr. politike zasebnosti, in je zelo mikavno, da se GDPR prekopira od konkurence, ampak zelo velikokrat potem naletim na težave, ko naknadno rešujem take probleme.

Tudi pri GDPR je zelo pomembno vedeti, da obstaja več ravni in rešitev, ki jih lahko pri GDPR uporabimo. Lahko rečemo, da določeno obdelavo delamo na podlagi soglasja ali na podlagi zakonitega interesa in obe rešitvi bosta pravilni, če ju bomo znali pravilno izpeljati. Če pa tega ne izpeljemo pravilno in če nam 'uleti« inšpektor, pa nam v bistvu nobeno kopiranje in izgovarjanje ne bo pomagalo.

Lahko pa podjetniki vprašate mene, dokler je še čas. Toplo vabljeni! Lahko tudi v okviru 20 minutnega brezplačnega svetovanja, ki ga danes ponujam za bralce Večera.

Roman Zajec

Vprašajte Ano
Arhiv naročnika

Več o tej temi si lahko preberete na Anini spletni strani: consilium.si/spletna-trgovina-pravni-akti

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.