Tanja Fajnik Milakovič
V Sloveniji večina upokojencev že danes z javno pokojnino ne dosega prihodkov, ki bi jim zagotavljali dostojno življenje. Za zaposlene, ki se bomo upokojevali v prihodnje, pa bodo razmere še veliko slabše. Dodatno težavo povzroča čedalje večja zadolženost starejših generacij. Vse več zaposlenih se upokojuje z neodplačanimi posojili, kar pomeni, da bodo morali del svojih prihodkov ob upokojitvi nameniti tudi poplačilu posojil, s tem pa bodo potrebovali še večje prihodke. Kako ravnati pametneje, svetuje mag. Karmen Darvaš, direktorica Finančne hiše.
V Sloveniji večina upokojencev že danes z javno pokojnino ne dosega prihodkov, ki bi jim zagotavljali dostojno življenje. Za zaposlene, ki se bomo upokojevali v prihodnje, pa bodo razmere še veliko slabše. Dodatno težavo povzroča čedalje večja zadolženost starejših generacij. Vse več zaposlenih se upokojuje z neodplačanimi posojili, kar pomeni, da bodo morali del svojih prihodkov ob upokojitvi nameniti tudi poplačilu posojil, s tem pa bodo potrebovali še večje prihodke. Kako ravnati pametneje, svetuje mag. Karmen Darvaš, direktorica Finančne hiše.
Napisali ste knjigo Postani kreator svojih financ. V njej razkrivate, katerih napak ne smemo storiti, če želimo dobro privarčevati. Kaj torej delamo narobe?
Napisali ste knjigo Postani kreator svojih financ. V njej razkrivate, katerih napak ne smemo storiti, če želimo dobro privarčevati. Kaj torej delamo narobe?
"Če želimo ustvariti večjo vsoto prihrankov ali privarčevati za dobro pokojnino, se moramo najprej naučiti ravnati z denarjem, ki ga imamo na razpolago. Po navadi se ljudje izgovarjajo, da ne morejo varčevati, ker jim na mesec ne ostane dovolj, živijo od plače do plače in so zakreditirani do vratu. Poanta zgodbe je v tem, da četudi bi ti isti ljudje prejemali za 30 odstotkov višje dohodke, kot jih, ne bi privarčevali nič več, ker ne znajo razpolagati s tem, kar imajo. Potem bi pač zapravili še več. V tem vidim največjo težavo. Kupiti moramo vse potrošne dobrine, ki nam jih trg ponuja, zgraditi hišo, kakršno ima prijatelj, kupiti avto, kakršnega ima sosed. Tega nam običajno razpoložljivi dohodek ne omogoča, zato se zadolžujemo. Kar nam še ostane od plače, porabimo za nakup dragega telefona na obroke, gremo v kakšno super restavracijo, nabavimo na kupe oblek, pa še na potovanje na drugi konec sveta moramo, ker smo na instagramu videli, kje so letovali ljudje, ki jim sledimo. Živimo v potrošniški družbi, dosegljive so nam vse dobrine tega sveta."
"Če želimo ustvariti večjo vsoto prihrankov ali privarčevati za dobro pokojnino, se moramo najprej naučiti ravnati z denarjem, ki ga imamo na razpolago. Po navadi se ljudje izgovarjajo, da ne morejo varčevati, ker jim na mesec ne ostane dovolj, živijo od plače do plače in so zakreditirani do vratu. Poanta zgodbe je v tem, da četudi bi ti isti ljudje prejemali za 30 odstotkov višje dohodke, kot jih, ne bi privarčevali nič več, ker ne znajo razpolagati s tem, kar imajo. Potem bi pač zapravili še več. V tem vidim največjo težavo. Kupiti moramo vse potrošne dobrine, ki nam jih trg ponuja, zgraditi hišo, kakršno ima prijatelj, kupiti avto, kakršnega ima sosed. Tega nam običajno razpoložljivi dohodek ne omogoča, zato se zadolžujemo. Kar nam še ostane od plače, porabimo za nakup dragega telefona na obroke, gremo v kakšno super restavracijo, nabavimo na kupe oblek, pa še na potovanje na drugi konec sveta moramo, ker smo na instagramu videli, kje so letovali ljudje, ki jim sledimo. Živimo v potrošniški družbi, dosegljive so nam vse dobrine tega sveta."
Kakšen je torej vaš nasvet?
Kakšen je torej vaš nasvet?
"Vsem bi svetovala - ne glede na to, kolikšno plačo prejemate -, da najprej daste na stran določen znesek za kratkoročno varčevanje in določen znesek za pokojnino. S preostankom plače pa razpolagajte in se po potrebi zadolžite. Vsakdo se mora naučiti osnov investiranja, ne pa, da vsi labilno drvijo v vsakokrat aktualne 'naložbe'. Enkrat je to forex, drugič ETF, spet tretjič kriptovalute. Ko se enkrat odločimo za neki način varčevanja ali naložbe, je treba vztrajati. Opažam, da varčevalci prehitro obupajo in predčasno prekinjajo svoje naložbe in varčevalne račune. Ni potrpežljivosti, če ni nekega donosa v trenutku. Vemo pa, da obrestno obrestni račun in naložbe prinašajo donose in svoje učinke na dolgi rok. Velikokrat poudarim, da tudi naložbenih nepremičnin ne kupimo za leto ali tri, ampak za več desetletij in ustvarjamo kapitalske dobičke. Zato moramo tudi na druge vrste dolgoročnih varčevanj in naložb gledati z istega vidika. Vse drugo so špekulacije."
"Vsem bi svetovala - ne glede na to, kolikšno plačo prejemate -, da najprej daste na stran določen znesek za kratkoročno varčevanje in določen znesek za pokojnino. S preostankom plače pa razpolagajte in se po potrebi zadolžite. Vsakdo se mora naučiti osnov investiranja, ne pa, da vsi labilno drvijo v vsakokrat aktualne 'naložbe'. Enkrat je to forex, drugič ETF, spet tretjič kriptovalute. Ko se enkrat odločimo za neki način varčevanja ali naložbe, je treba vztrajati. Opažam, da varčevalci prehitro obupajo in predčasno prekinjajo svoje naložbe in varčevalne račune. Ni potrpežljivosti, če ni nekega donosa v trenutku. Vemo pa, da obrestno obrestni račun in naložbe prinašajo donose in svoje učinke na dolgi rok. Velikokrat poudarim, da tudi naložbenih nepremičnin ne kupimo za leto ali tri, ampak za več desetletij in ustvarjamo kapitalske dobičke. Zato moramo tudi na druge vrste dolgoročnih varčevanj in naložb gledati z istega vidika. Vse drugo so špekulacije."
Za varčevanje so najboljši vzajemni skladi
Časi so zelo negotovi, napoveduje se inflacija. Kaj bi svetovali nekomu, ki ima denimo prihranke? Kako in kam naj jih naloži, da se mu bo najbolj obrestovalo oziroma da ne bo izgubil vrednosti?
"Če je denar deponiran v banki in ga predvidoma ne bodo potrebovali, ne bi pa želeli špekulirati in tvegati, naj ga varčevalci naložijo v vzajemne sklade, ki so najboljša alternativa. Ni jamstva, prevzemamo naložbeno tveganje, vendar s trajanjem naložbe to tveganje tako pada, da je po desetih letih zanemarljivo. Potencialno se dosegajo višji donosi, da se pokriva tudi inflacija, ni potrebnega znanja, saj denar upravljajo družbe za upravljanje, ni potrebnega dodatnega časa za spremljanje na delniških trgih, ni drago, saj so provizije nizke, denar pa je vedno dostopen, saj se ne vežemo na čas. Ker gre za enostaven način varčevanja, bi ga priporočala vsem. Če želite denar naložiti varneje, izberite mešane sklade, če ga ne boste potrebovali dlje časa, izberite delniške sklade, odločajte se za globalno razpršene. Če želite mesečno varčevati in se bojite inflacije, varčujte v naložbenih varčevanjih, pri zavarovalnicah se zmeraj odločajte za indeksacijo, ki prepreči, da bi vaš denar izgubljal vrednost."
Za varčevanje so najboljši vzajemni skladi
Časi so zelo negotovi, napoveduje se inflacija. Kaj bi svetovali nekomu, ki ima denimo prihranke? Kako in kam naj jih naloži, da se mu bo najbolj obrestovalo oziroma da ne bo izgubil vrednosti?
"Če je denar deponiran v banki in ga predvidoma ne bodo potrebovali, ne bi pa želeli špekulirati in tvegati, naj ga varčevalci naložijo v vzajemne sklade, ki so najboljša alternativa. Ni jamstva, prevzemamo naložbeno tveganje, vendar s trajanjem naložbe to tveganje tako pada, da je po desetih letih zanemarljivo. Potencialno se dosegajo višji donosi, da se pokriva tudi inflacija, ni potrebnega znanja, saj denar upravljajo družbe za upravljanje, ni potrebnega dodatnega časa za spremljanje na delniških trgih, ni drago, saj so provizije nizke, denar pa je vedno dostopen, saj se ne vežemo na čas. Ker gre za enostaven način varčevanja, bi ga priporočala vsem. Če želite denar naložiti varneje, izberite mešane sklade, če ga ne boste potrebovali dlje časa, izberite delniške sklade, odločajte se za globalno razpršene. Če želite mesečno varčevati in se bojite inflacije, varčujte v naložbenih varčevanjih, pri zavarovalnicah se zmeraj odločajte za indeksacijo, ki prepreči, da bi vaš denar izgubljal vrednost."
Po upokojitvi imajo ljudje več časa za svoje hobije, potovanja ... A vse to stane, tega pa mnogim pokojnina ne omogoča več, ker se dohodki ob upokojitvi občutno zmanjšajo. Koliko prihrankov bi morali imeti, da se nam standard v starosti ne bi občutneje znižal?
Po upokojitvi imajo ljudje več časa za svoje hobije, potovanja ... A vse to stane, tega pa mnogim pokojnina ne omogoča več, ker se dohodki ob upokojitvi občutno zmanjšajo. Koliko prihrankov bi morali imeti, da se nam standard v starosti ne bi občutneje znižal?
"Privarčevati bomo morali toliko, da bomo prejemali 80-90 odstotkov plače. S 50 odstotki plače, kolikor naj bi znašala naša bodoča pokojnina, ne bomo preživeli. Pozabljamo tudi na to, da naš standard, dokler smo zaposleni, sestavljajo tudi regres, 14. plača ali božičnica, prehrana, prevoz, potni stroški. Vse to je treba sešteti in si ustvariti toliko likvidnega premoženja, da nam bo omogočalo izplačevanje vsaj 30 odstotkov dohodka v času upokojitve. Če nam bo država izplačevala 50 odstotkov, si moramo sami ustvariti še 30 odstotkov mesečnega dohodka. Če bomo želeli, da nam bodo prihranki zadostovali za dostojno pokojnino, je treba imeti ob upokojitvi prihranjenih deset letnih plač. Le tako nam ne bo treba delati še naprej in bomo imeli dostojne pasivne prihodke, ki nam bodo omogočali mirno življenje, ne da bi se morali odpovedovati prijetnim navadam in bi postali finančno breme svojim bližnjim. Da bomo lahko dosegli deset letnih plač, moramo pri svojem tridesetem letu starosti imeti prihranjeno vsaj eno letno plačo. Če prejemate 1500 evrov mesečne plače, to pomeni, da bi morali imeti prihranjenih 18.000 evrov. Če prejemate 1000 evrov plače, pa 12.000 evrov. Sprašujem se, koliko današnjih tridesetletnikov ima na strani 12.000 evrov za upokojitev. Pri svojem štiridesetem letu bo treba imeti za tri letne plače prihrankov, pri petdesetem pa toliko prihrankov, kot znaša šest letnih plač. Če nekdo prejema 1500 evrov mesečne plače, to pomeni, da moramo pri svojem abrahamu imeti prihranjenih 108.000 evrov za svojo pokojnino. Ljudje pa pričnejo varčevati pri svojem 50. letu starosti in varčujejo 50 evrov ter mislijo, da bo to dovolj za njihovo pokojnino. Največji problem vidim v mladih, ki so se zaposlili in ne pričnejo takoj s prvo plačo odvajati določenega mesečnega zneska za namen upokojitve. Prav ti mladi, ki imajo 40 let do upokojitve, lahko z majhnimi zneski naredijo ogromno. Njim je najlažje ustvariti zajeten kup denarja. Le disciplinirani bi morali biti."
"Privarčevati bomo morali toliko, da bomo prejemali 80-90 odstotkov plače. S 50 odstotki plače, kolikor naj bi znašala naša bodoča pokojnina, ne bomo preživeli. Pozabljamo tudi na to, da naš standard, dokler smo zaposleni, sestavljajo tudi regres, 14. plača ali božičnica, prehrana, prevoz, potni stroški. Vse to je treba sešteti in si ustvariti toliko likvidnega premoženja, da nam bo omogočalo izplačevanje vsaj 30 odstotkov dohodka v času upokojitve. Če nam bo država izplačevala 50 odstotkov, si moramo sami ustvariti še 30 odstotkov mesečnega dohodka. Če bomo želeli, da nam bodo prihranki zadostovali za dostojno pokojnino, je treba imeti ob upokojitvi prihranjenih deset letnih plač. Le tako nam ne bo treba delati še naprej in bomo imeli dostojne pasivne prihodke, ki nam bodo omogočali mirno življenje, ne da bi se morali odpovedovati prijetnim navadam in bi postali finančno breme svojim bližnjim. Da bomo lahko dosegli deset letnih plač, moramo pri svojem tridesetem letu starosti imeti prihranjeno vsaj eno letno plačo. Če prejemate 1500 evrov mesečne plače, to pomeni, da bi morali imeti prihranjenih 18.000 evrov. Če prejemate 1000 evrov plače, pa 12.000 evrov. Sprašujem se, koliko današnjih tridesetletnikov ima na strani 12.000 evrov za upokojitev. Pri svojem štiridesetem letu bo treba imeti za tri letne plače prihrankov, pri petdesetem pa toliko prihrankov, kot znaša šest letnih plač. Če nekdo prejema 1500 evrov mesečne plače, to pomeni, da moramo pri svojem abrahamu imeti prihranjenih 108.000 evrov za svojo pokojnino. Ljudje pa pričnejo varčevati pri svojem 50. letu starosti in varčujejo 50 evrov ter mislijo, da bo to dovolj za njihovo pokojnino. Največji problem vidim v mladih, ki so se zaposlili in ne pričnejo takoj s prvo plačo odvajati določenega mesečnega zneska za namen upokojitve. Prav ti mladi, ki imajo 40 let do upokojitve, lahko z majhnimi zneski naredijo ogromno. Njim je najlažje ustvariti zajeten kup denarja. Le disciplinirani bi morali biti."
Vsak bi moral od svoje prve plače nameniti deset odstotkov za varčevanje
Vsak bi moral od svoje prve plače nameniti deset odstotkov za varčevanje
Pa je to sploh možno, če imajo družino, kredit za stanovanje, mnogi tudi nizke plače?
Pa je to sploh možno, če imajo družino, kredit za stanovanje, mnogi tudi nizke plače?
"Vse je možno, če imate zastavljen cilj in dober plan. Ko se mladi prvič zaposlijo, se jim prvi mesec standard zviša, saj so kot študentje ali kot dijaki živeli skromno, ker so jih še vzdrževali starši. Najprej bi moral vsak od svoje prve plače nameniti deset odstotkov za varčevanje preko direktne obremenitve na dolgoročni naložbeni varčevalni račun. Tako bi varčeval donosno, pod pogojem, da varčevanja ne prekine. S preostankom plače pa se mora naučiti preživeti. Sčasoma se potem mladi preselijo v večja stanovanja, kupijo boljše avtomobile, dobijo otroke. In vse to vzdržujejo s preostankom dohodka. Če pa ne pričnejo varčevati, se tega ne navadijo, ampak se takoj pričnejo zadolževati, živeti preko svojih zmožnosti in na koncu jim seveda ne ostane nič za investiranje. Meni se to zdi zelo enostavno, saj sem tudi sama šla skozi vso to zgodbo. Prva plača, prvo stanovanje in prvi kredit, pa minus na bančnem računu in boljši avto. A vendar sem s prvo plačo tudi pričela najprej varčevati nižji znesek, ki sem ga čez nekaj mesecev povišala. In morala sem razpolagati s preostankom plače. Še danes pri svojih 45 letih med drugim varčujem, tudi na tisti isti polici, ki sem jo sklenila pri 24 letih ob prvi zaposlitvi. Zato vem, da se vse da, če je le volja. Nihče me ne more prepričati, da se ne da. Ne izključujem pa, da je včasih verjetno težko. Sama sem tudi prepričana, da je treba vedno razmišljati, kako povišati prihodke, ne pa ukinjati varčevanj. Če so plače prenizke, je treba poiskati možnosti, kako zaslužiti še kak evro v obstoječi službi ali z dodatnim honorarnim delom. Priložnosti je dandanes res veliko. Le videti jih moramo."
"Vse je možno, če imate zastavljen cilj in dober plan. Ko se mladi prvič zaposlijo, se jim prvi mesec standard zviša, saj so kot študentje ali kot dijaki živeli skromno, ker so jih še vzdrževali starši. Najprej bi moral vsak od svoje prve plače nameniti deset odstotkov za varčevanje preko direktne obremenitve na dolgoročni naložbeni varčevalni račun. Tako bi varčeval donosno, pod pogojem, da varčevanja ne prekine. S preostankom plače pa se mora naučiti preživeti. Sčasoma se potem mladi preselijo v večja stanovanja, kupijo boljše avtomobile, dobijo otroke. In vse to vzdržujejo s preostankom dohodka. Če pa ne pričnejo varčevati, se tega ne navadijo, ampak se takoj pričnejo zadolževati, živeti preko svojih zmožnosti in na koncu jim seveda ne ostane nič za investiranje. Meni se to zdi zelo enostavno, saj sem tudi sama šla skozi vso to zgodbo. Prva plača, prvo stanovanje in prvi kredit, pa minus na bančnem računu in boljši avto. A vendar sem s prvo plačo tudi pričela najprej varčevati nižji znesek, ki sem ga čez nekaj mesecev povišala. In morala sem razpolagati s preostankom plače. Še danes pri svojih 45 letih med drugim varčujem, tudi na tisti isti polici, ki sem jo sklenila pri 24 letih ob prvi zaposlitvi. Zato vem, da se vse da, če je le volja. Nihče me ne more prepričati, da se ne da. Ne izključujem pa, da je včasih verjetno težko. Sama sem tudi prepričana, da je treba vedno razmišljati, kako povišati prihodke, ne pa ukinjati varčevanj. Če so plače prenizke, je treba poiskati možnosti, kako zaslužiti še kak evro v obstoječi službi ali z dodatnim honorarnim delom. Priložnosti je dandanes res veliko. Le videti jih moramo."
Kaj pa starejši, ki imajo samo še kakšno leto do upokojitve in niso dodatno pokojninsko varčevali? Imajo pa denimo premoženje v nepremičninah. Kaj je najbolje narediti v takšni situaciji?
Kaj pa starejši, ki imajo samo še kakšno leto do upokojitve in niso dodatno pokojninsko varčevali? Imajo pa denimo premoženje v nepremičninah. Kaj je najbolje narediti v takšni situaciji?
"Premoženje v nepremičnini je nelikvidno. Običajno so to stare in velike hiše ali pa večja stanovanja. Nepremičnine, v katerih bivamo, pomenijo strošek. Ko bodo ti ljudje v situaciji z nizkimi mesečnimi dohodki, bo treba te nepremičnine prodati, berite unovčiti, in si kupiti ali najeti manjše stanovanje, s preostankom kupnine pa smotrno upravljati do konca življenja. A so Slovenci večinoma preveč vezani na zidove, ki so jih sami gradili, in se težko ločijo od hiš, četudi so na pol prazne, ker so otroci šli od doma, ta pa postaja vse bolj prevelika in vse večje breme. Ena izmed možnosti je tudi ta, da če otroci nimajo lastne nepremičnine, se preselijo v to večjo nepremičnino in svojim staršem omogočijo najemnino v manjšem stanovanju ter izplačujejo neki dogovorjeni mesečni dohodek. Lahko se del hiše preuredi v stanovanje in se oddaja tretjim osebam. Upokojencem ostane seveda še zadnja možnost, če se ne želijo ločiti od svoje nepremičnine, in to je, da še naprej delajo. To žal ni več redka situacija, ko upokojenci pazijo na otroke, čistijo, likajo, vozijo kombije, kosijo travo, šivajo, ker ne morejo preživeti z nizko pokojnino."
"Premoženje v nepremičnini je nelikvidno. Običajno so to stare in velike hiše ali pa večja stanovanja. Nepremičnine, v katerih bivamo, pomenijo strošek. Ko bodo ti ljudje v situaciji z nizkimi mesečnimi dohodki, bo treba te nepremičnine prodati, berite unovčiti, in si kupiti ali najeti manjše stanovanje, s preostankom kupnine pa smotrno upravljati do konca življenja. A so Slovenci večinoma preveč vezani na zidove, ki so jih sami gradili, in se težko ločijo od hiš, četudi so na pol prazne, ker so otroci šli od doma, ta pa postaja vse bolj prevelika in vse večje breme. Ena izmed možnosti je tudi ta, da če otroci nimajo lastne nepremičnine, se preselijo v to večjo nepremičnino in svojim staršem omogočijo najemnino v manjšem stanovanju ter izplačujejo neki dogovorjeni mesečni dohodek. Lahko se del hiše preuredi v stanovanje in se oddaja tretjim osebam. Upokojencem ostane seveda še zadnja možnost, če se ne želijo ločiti od svoje nepremičnine, in to je, da še naprej delajo. To žal ni več redka situacija, ko upokojenci pazijo na otroke, čistijo, likajo, vozijo kombije, kosijo travo, šivajo, ker ne morejo preživeti z nizko pokojnino."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
