(IZ ŠTAJERCA) Vozijo električne avtomobile, na njihovih strehah so sončne celice, vlagajo pa tudi v dediščino

Damijan Toplak Damijan Toplak
10.11.2022 05:00

Pri podjetju Enertec so v slabih štirinajstih letih poslovanja postavili že okrog tisoč sončnih elektrarn, pri tem jih je večina, okoli 900, samooskrbnih.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Peter Kumer že zadnjih šest let stavi na vožnjo z električnimi vozili.
Igor Napast

Čeprav je povpraševanje po njih v zadnjem času, ob izpostavljanju energetske krize in draženju drugih energentov, precej naraslo, pa Peter Kumer iz Brezja v Mariboru, soustanovitelj in direktor podjetja, pravi, da se nekoliko že pozna, da se bančni krediti dražijo. To namreč mnoge ob tem, da ne pridobijo vseh potrebnih soglasij za postavitev lastne sončne elektrarne, odvrača od naložbe v to zeleno obliko energije. Tačas tudi državnih subvencij ni, zato je vso finančno breme na posameznikih. Je pa področje fotovoltaike še vedno hitro rastoče, saj imajo tačas povpraševanja za tri ali štiri mesece vnaprej.

Kumer je podjetje, ki je poznano po blagovni znamki Moja elektrarna, ustanovil z nekdanjim sošolcem, Prekmurcem Bojanom Horvatom. Solastnik podjetja je še Mariborčan Igor Kozlar, v podjetju odgovoren za marketing. Zamisli, kako in kje namestiti fotovoltaiko, jim ne manjka. Tako se ukvarjajo denimo tudi s postavitvijo solarnih nadstreškov, pod katere lahko parkirate (električne) avtomobile in jih polnite, toplotnih črpalk in hranilnikov električne energije, ki bodo v prihodnje, najkasneje z letom 2025, nujni ob postavitvi sončne elektrarne.

Podjetje Enertec z blagovno znamko Moja elektrarna je Peter Kumer (so)ustanovil leta 2009.
Igor Napast

Po srednji elektro-računalniški šoli v Mariboru je Peter zaključil študij na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko kot gospodarski inženir. Podjetje Enertec je na nek način naslednik njihovega družinskega podjetja Elektro Kumer. Potem ko se je njegov oče Vladimir Kumer zaradi zdravstvenih razlogov umaknil iz podjetja, je Peter pri 27 letih s Horvatom ustanovil novo podjetje. Obnovljivi viri energije so ga zanimali od študijskih let, ko pa je leta 2009 država začela spodbujati obnovljive vire energije s precejšnjimi subvencijami, sta se odločila podati na to pot. K ideji o poslu je prispeval tudi Kozlar, ki ga je Peter spoznal na eni od delavnic Tovarne podjemov.

Tudi v turizmu so trajnostni

Danes ima podjetje Enertec 35 redno zaposlenih - instalaterje in v prodaji, marketingu ter na področju projektive in izvedbe. Imajo projektno pisarno in razvojni oddelek, poleg tega pa še okrog 20 zunanjih sodelavcev. Največ sončnih elektrarn postavijo v severovzhodni Sloveniji. Skupaj tedensko postavijo deset do dvanajst novih samooskrbnih elektrarn, odprtih imajo tudi deset večjih projektov za poslovne uporabnike. "Dobro je, da imamo v času energetske krize premierja Roberta Goloba, ki je vrhunski strokovnjak za energetsko področje. Na sploh ima Slovenija na področju solarne energije ogromen potencial, ki ga še ni v celoti izkoristila, kajti šele letos smo prvič presegli rekordne številke iz leta 2012, kar nas vseeno navdaja z optimizmom," pove Peter Kumer. Zadovoljni so tudi z delovanjem in organiziranostjo Kluba slovenskih podjetnikov (SBC). Vidijo namreč možnost razvoja poslovnih idej, sodelovanja pri širitvi na tuje trge in soočanja z aktualnimi izzivi.

Tako v poslu kakor zasebno prisegajo na trajnostno ravnanje. Kumer od leta 2017 vozi električni avtomobil, tudi sam ima na družinski hiši samooskrbno sončno elektrarno. Tudi v podjetju imajo vozni park z desetimi električnimi vozili ter na sedežu podjetja v Brezju (poslovno enoto imajo še na ljubljanskem letališču na Brniku) samooskrbno elektrarno. Vsak, ki ima od doma do delovnega mesta več kot 55 kilometrov, dobi možnost uporabe električnega vozila. Prav tako skušajo s strankami poslovati čim bolj digitalno in čim manj papirnato, razvili so tudi aplikacijo Moja elektrarna, kjer si lahko sami izračunate solarni potencial strehe svojega domovanja in nato spremljate delovanje že postavljene sončne elektrarne.

Peter Kumer vidi še neizkoriščen potencial v fotovoltaiki in v lokalnem turizmu.
Igor Napast

Skrbijo za aktivnost in s tem tudi za zdravje zaposlenih. Prizadevajo si za ustanovitev internega športnega društva, sicer pa organizirajo vadbo za sodelavce, tudi pohode na Pohorje, kar jim je letos zelo koristilo, da so bili pripravljeni za vzpon na Kredarico oziroma Triglav. Peter kot zagrizen športnik rad gorsko kolesari, teče, malo manj rad pa plava, zato mu je všeč triatlon jeklenih v Bohinju, kjer je ob gorskem kolesarjenju in gorskem teku tretja disciplina veslanje s kajakom, skupno pa se premaga več kot 1500 metrov nadmorske višine.

Donirali za nakup defibrilatorja

Za Brezje, kjer Kumer živi, ugotavlja, da se hitro razvija, prebivalci imajo vse na dosegu roke - od dežurne trgovine, ki je odprta vse dni v tednu, do lekarne, šole in vrtca, zdravnika in zobozdravnika, tudi dobra kavarna in restavracije ne manjkajo, tako da je še največji izziv ob hitri rasti števila prebivalcev najti parkirišče. "Veseli smo tudi, da smo lahko donirali za nakup defibrilatorja, ki bo postavljen poleg lekarne v Brezju," pove sogovornik. Po njegovem mnenju bi se lahko Maribor, sploh s Pohorjem, še bolj turistično razvijal.

V turizmu na sploh vidi potencial, tako ima v središču mesta, v neposredni bližini fakultete, ki jo je zaključil, objekt Be:Cycle z namestitvami, ki jih oddaja. Podjetje Enertec je letos spomladi tudi kupilo samostan v Studenicah pri Poljčanah. Da bo kompleks, ki je zaprt že od leta 2000, obnovljen v skladu z načeli varovanja kulturne dediščine, so zaposlili tudi dr. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko, ki bo skrbela za turistični preporod objekta. A Kumer pravi, da ga bodo naprej obnovili, da bo varen in obnovljen v skladu s strokovnimi napotki, šele nato mu bodo dodali turistični pomen. Za obiskovalce torej ne bo zaživel pred letom 2025.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta