Jagode Všečka: Lahko bi prodali mnogo več

Kristjan Lovrec, ki ima sadjarsko kmetijo v Gibini pri Vitomarcih, in Aleš Kovačec s poljedelsko kmetijo v Juršincih, sta združila moči in se odločila za skupno naložbo v sodobne rastlinjake, v katerih na mizah v dveh višinah gojita jagode. Jagode so poimenovali Jagoda Všečka in Lovrec pravi, da so hoteli v poplavi imen za pridelke kmetij najti nekaj posebnega.

Vpeljala sta inovativni sistem gojenja jagod: "Pri našem načinu gojenja jagod je inovacij več. Zamisel za sodobni način gojenja jagod je pri naju tlela že dobro desetletje. Videla sva številne novosti, ki jih uvajajo predvsem na Nizozemskem, a ker je tam manj sončnih dni kot pri nas, sva se naposled odpravila na ogled novih rastlinjakov za gojenje jagod na Portugalsko. Ogledala sva si tri rastlinjake in videla, da kmetija dobro shaja in so zadovoljni. Ko so rekli, da se bodo širili, je bil to za naju dokaz, da jim gre res dobro. Res pa so imeli veliko težavo s poceni špansko konkurenco v pridelavi jagod."

Lažje za obiralce  

Lovrec je sam že pred tem gojil jagode na tleh, v uvedbo novitete ga je pravzaprav prisililo dejstvo, da ima zemljišča v kotlini: "Kar ni najboljše, saj smo imeli pogosto pozebe tako v sadovnjakih kot kasneje v nasadih jagod na prostem. Tako smo se torej odločil za rastlinjake, kjer so rastline čim bolj zaščitene in jim pozeba, suša, toča in moča ne pridejo do živega."

Kristjanov oče Andrej je že od nekdaj imel sadjarsko kmetijo in en del, kakih sedem hektarjev sadovnjaka z jablanami v Gibini, je leta 2010 predal sinu. Kristjan Lovrec:  "Najprej sem se ob prevzemu odločil za gojenje jagod na tleh, prvo leto je bilo super, potem pa spet pozeba. Videl sem, da jih na prostem dolgoročno ne bom mogel gojiti, saj tudi zavarovalnina ne povrne vlaganj oziroma škode."

Ker je bila naložba v rastlinjake za jagode zanj prevelika, je združil moči s Kovačcem, ki se sicer ukvarja s poljedelstvom. "Predstavil sem mu zamisel in skupaj sva odšla na Portugalsko na ogled. Bil je navdušen, oba sva bila, predvsem ko sva videla, koliko lažje je jagode obirati. Za povrh lahko na hektarju s sajenjem v mize v nadstropjih, ki so povezane z dvigalom, posadiš toliko sadik kot na treh hektarjih na prostem. Mi jih imamo zdaj v dveh nadstropjih na mizah, kar pomeni predvsem lažje delo z jagodami - posebno pri obiranju, saj ni več težkega dela s sklanjanjem in lahko obiralci lažje delajo po več ur. Poleg tega tak način gojenja ne povzroča emisij v okolje, ker lahko bolj natančno doziramo hranila oziroma gnojila, urejeno imamo tudi namakanje iz lastnega vodnega izvira," poudari Lovrec.

Tudi senčenje 

Tačas so jagode počiščene in v mirovanju, v zimskem času jih le občasno zalivajo z vodo, da prezimijo. Ko se bo otoplilo, bodo pričeli namakanje in gnojenje. Tudi z boleznimi se v tem tipu nasada lažje spopadajo. Pomembno je še, da ima rastlinjak urejeno senčenje in poleti tudi pozno popoldan ni prevroče za obiranje jagod, kar se brez senčenja ali na prostem vsekakor ne da.

Skupno imata partnerja Lovrec in Kovačec šest tisoč kvadratnih metrov rastlinjakov, polovico denarja za naložbo, vredno 800 tisočakov, sta pridobila iz EU kot vložek v kolektivno naložbo, za drugo polovico naložbe sta oba prispevala enak delež. Skupaj sta se odločila tudi za prodajo jagod pod blagovno znamko Jagoda Všečka. Že ob prvem pridelku leta 2020 sta se odločila, da sprejmeta ponudbo Hoferja Slovenija in zdaj gojita jagode izključno za njih. Podjetje odkupi vse količine in lahko bi prodala še več, če bi imela pridelka dovolj. S prodajo torej ni težav in tudi s ceno sta zadovoljna. Največji izziv je bil najti primerno sorto, saj je teh na stotine, a vse niso primerne za naše razmere. Ustrezno sorto sta našla po štirih letih eksperimentiranja, za zdaj sta z njeno obstojnostjo in okusom zadovoljna.

Veliko sta se naučila 

Poleg Kristjana, ki je diplomirani inženir kmetijstva, dela v rastlinjakih tudi njegova žena Tamara Lovrec, sicer pravnica. Pomagajo jima vsi domači, ko je vrhunec obiranja, morajo najeti še sezonske delavce.

Odločitev za moderni pristop Kristjan ocenjuje kot dober korak, čeprav ne skriva, da je bilo veliko padcev in vzponov zaradi učenja, saj pred tem ni imel izkušenj - in tudi tuji strokovnjaki niso imeli izkušenj s tukajšnjimi pogoji, podnebjem in trgom: "Bilo je zelo stresno in naporno, zato smo se zdaj odločili, da se bomo širili počasi, saj je to živa proizvodnja, ki je odvisna od mnogih dejavnikov."

Jagodam Všečka so že lani dodali prodajo robid in malin s partnerjem iz Celja, letos bodo dali na trg še tris z borovnicami, saj že sodelujejo s pridelovalcem iz Žalca. Njihov kupec je zainteresiran tudi za prodajo v Avstrijo, a imajo za zdaj premalo pridelka že za slovenski trg.

"Tako nam ostaja še veliko možnosti za napredek. Hitro kaj pride, kot denimo nismo imeli sreče z novim nasadom jablan slovenske sorte Bonita. Posadili smo dva hektarja novega nasada in na kar hektarju in pol je nasad poškodoval zemeljski plaz. Ne vemo še natančno, kaj bomo naredili, saj nam je podrlo tudi nosilce z mrežami," sklene Lovrec.

Tudi Kovačec je inženir kmetijstva, njegova partnerica Sergeja Goričan pa ekonomistka. Tako imajo vsi štirje v poslovnem partnerstvu veliko znanja in zdaj tudi že praktičnih izkušenj.