Mitja Sagaj
Stavkajoči v britanskem Amazonu danes Jeffa Bezosa na raketi že pošiljajo, kot so zapisali, do izumrtja in še dlje.
Črni petek je precej črn tudi za Amazon, saj njegovi zaposleni v 20 državah stavkajo. Med drugim zahtevajo boljše delovne pogoje, višje plačilo za delo, od vodij pa, da prevzemajo odgovornost. Stavkajo zaposleni v Amazonu in nekateri aktivisti iz pridruženih organizacij v koaliciji, ki jo poleg mednarodnega združenja Amazonovih zaposlenih sestavljata tudi Greenpeace in Oxfam.
Koalicijo podpisnikov stavkovnih zahtev sestavlja kar 70 organizacij, ki so tako ali drugače vključene v poslovanje Amazona.
Današnja stavka, ki je še posebej zanimiva, ker poteka na črni petek, nakupovalno eden najbolj obremenjenih dni v letu, je zajela najširši nabor služb, od tovarn do skladišč, podatkovnih centrov, pisarn in celo naftnih družb. "Amazon vzame preveč in vrne premalo. Čas je, da Amazon plača," so prepričani stavkajoči, ki trdijo, da gre za celo verigo zlorab in da, čeprav so razdeljeni geografsko in panožno, so združeni v zavezi, da Amazon začne izplačevati poštene plače in davke ter glede na to, kakšen pečat pušča na našem planetu.
Konec izogibanja plačilu davkov?
Seveda ni zanemarljivo dejstvo, da je vrednost Amazona prav v času pandemije prvič v zgodovini presegla tisoč milijard dolarjev, s čimer je tudi osebno premoženje ustanovitelja Jeffa Bezosa kot prvega človeka v zgodovini preseglo 200 milijard dolarjev in zdaj znaša 210,7 milijarde dolarjev. Medtem pa delavci v Amazonovih skladiščih delajo v za zdravje ogrožujočih pogojih in so dobili le malenkost višje plačilo.
Ogljični odtis Amazona že presega ogljični odtis dveh tretjin držav na svetu.
Kot navajajo v kampanji Make Amazon Pay, se je premoženje družbe med pandemijo povečalo za toliko, da bi lastniki lahko vsakemu od 1,3 milijona svojih zaposlenih plačali 690.000 dolarjev covid bonusa, pa bi bili še zmeraj tako premožni, kot so bili leta 2020.
Zaposleni opozarjajo tudi, da se je s širitvijo odločno povečal ogljični odtis podjetja in zdaj že presega ogljični odtis dveh tretjin svetovnih držav. Še največ k temu prispevata rastoči obseg dostav in poslovanje v oblaku. Opozarjajo, da tudi Amazonov uspeh, kot to velja za številne korporacije, ne bi bil mogoč brez javnih ustanov, ki jih je družba vzpostavila skozi generacije.
Premoženje Amazona se je med pandemijo povečalo za toliko, da bi lastniki lahko vsakemu od 1,3 milijona svojih zaposlenih plačali 690.000 dolarjev covid bonusa, pa bi bili še zmeraj tako premožni, kot so bili leta 2020.
In dodajajo, da se Amazon, namesto da bi družbi pomagal rasti in se razvijati s plačilom davkov, temu plačilu raje izmika. V letu 2019 je namreč Amazon v ZDA, kjer ima sedež, plačal le 1,2 odstotka davka, dve leti pred tem pa celo nič odstotkov. Ob Amazonovo plačevanje davkov se je obregnil tudi ameriški predsednik Joe Biden. Medtem pa med letoma 2006 in 2018 tudi Jeff Bezos ni plačal nobenih davkov za svoj prihodek.
Seznam zahtev je dolg ...
Med zahtevami zaposlenih v Amazonu so med drugim:
Koalicijo podpisnikov teh zahtev sestavlja kar 70 organizacij, ki so tako ali drugače vključene v poslovanje Amazona. Predstavnica Amazona Kelly Nantel pa je dejala, da si podjetje izdatno prizadeva in tudi vlaga v področja, ki jih naslavlja kampanja, vključno s podnebnimi napori, po katerih naj bi ogljično nevtralnost doseglo do leta 2040, prav tako pa naj bi povišali plače zaposlenih in njihove ugodnosti. Dodala je, da podjetje sicer resda ni popolno, a da objektivni pogled na njihove aktivnosti na vseh v kampanji omenjenih področjih kaže, da svojo vlogo in svoj vpliv na družbo jemljejo zelo resno.
Ni pa predstavnica Amazona povedala, kako bo današnja stavka vplivala na nakupovalno mrzlico, zato še ni jasno, ali bodo pošiljke prispele pravočasno ali z zamudo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
