Ko je podjetje Donar uvedlo šesturni delovnik, so delavci mislili, da gre za prvoaprilsko šalo

Tanja Fajnik Milakovič
20.07.2021 06:30
Podjetje Donar v Ljubljani je prvo, ki se je leta 2017 odločilo za polno plačani šesturni delovnik v Sloveniji. "Zaposleni v šestih urah naredijo toliko, kot so prej v osmih, in so veliko bolj zadovoljni," pravi direktor Matej Feguš.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Matej Feguš: "Če bodo ljudje izčrpani in poškodovani, bo to pomenilo večjo obremenitev tudi za zdravstveno blagajno." Foto: 
Robert Balen

Podjetja, ki bi se odločila za šesturni delovnik, zaposlenim pa plačajo, kot da ti delajo osem ur, lahko preštejemo na prste ene roke. Eno takih je uspešno manjše podjetje (16 zaposlenih) Donar v Ljubljani, ki se ukvarja z izdelavo sedežnega pohištva višjega ranga, poznano je po stolih iz recikliranih materialov, svoje izdelke pa prodaja po vsem svetu. Za šesturni delovnik ob polnem plačilu zaposlenih so se odločili 1. aprila 2017. "Sprva so vsi mislili, da gre za prvoaprilsko šalo," pove direktor in lastnik podjetja Matej Feguš. Doda, da se je šestmesečni poskus izkazal za odličnega in tako pri njih še vedno vsi zaposleni delajo šest ur na dan. "So manj utrujeni, naredijo pa v šestih urah toliko, kot so prej v osmih. Imajo veliko več prostega časa, so bolj zadovoljni, ker laže uskladijo poklicne in družinske obveznosti," pove.

​Njegov cilj pri uvedbi šesturnega delovnika je namreč bil tudi ta, da bi zaposleni lahko dolgoročno delali dlje, z manj poškodbami in se do upokojitve ne bi povsem izčrpali. "Danes je dobrega tapetnika z občutkom za estetiko, kar je pri nas pogoj, praktično nemogoče kar čez noč zamenjati. Vsako leto se v Sloveniji izšola le eden. Ne preostane nam drugega, kot da naši starejši zaposleni prenašajo svoje znanje na mlajše, ki jih sami usposabljamo za delo pri nas," pojasni in takole razmišlja tudi o prispevku družbi: "Če bodo ljudje izčrpani in poškodovani, bo to pomenilo večjo obremenitev tudi za zdravstveno blagajno. Ta del bi bilo zanimivo raziskati in analizirati. Se vprašati, koliko zdravstvenih težav lahko prihranimo starostnikom čez nekaj desetletij - in s tem družbi -, če uvedemo šesturni delovnik. Zanimati nas mora cel sistem. Tu gre za zadovoljstvo, za boljše odnose, manj prometnih nesreč, manj odvisnosti od drog, manj ločitev in izgubljenih mladih zaradi odsotnih staršev - vse to je povezano tudi s stresom na delovnem mestu."

Če pri produktivnosti zaposlenih v vseh teh letih ne opažajo razlik, pa zagotovo šesturni delovnik zahteva več načrtovanja in več naporov pri organizaciji dela, še posebno takrat, ko imajo veliko naročil. Takrat lahko zaposleni delajo tudi nadure, sicer pa delo zaključijo po šestih urah. "To tudi pomeni nič službenih klicev, nič službene elektronske pošte izven delovnega časa. Vse to namreč slabo vpliva na psihofizično počutje ljudi. Zaposleni potrebujejo odklop, a ne le v času dopusta, ampak tudi po končanem delovniku. Moj moto je: zaradi stola še nihče ni umrl," smeje doda Feguš. In kakšne so plače pri njih? Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo je 1:2, tudi najnižja plača pa je nad povprečjem plač v lesni industriji, k čemur je treba prišteti še dodatke.

Sicer pa Feguš ocenjuje, da bi bilo najteže pri nas šesturni delovnik uvesti v delovno intenzivnih panogah, predvsem zaradi višjih stroškov, ki bi nastali zaradi dodatne, četrte izmene.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta