Mladi poslej brez kadrovskih štipendij?

Regijska štipendijska shema je vseslovenski razvojno naravnan projekt, ki se v nekaterih statističnih regijah izvaja že 20 let. Zastavljen je na način, da mladim omogoča izobraževanje ob prejemanju štipendije in zagotovljeno službo. Poleg tega se jih na ta način usmeri k vpisu v izobraževalne programe, ki so skladni s poklicnimi potrebami delodajalcev oziroma regije. A lahko se zgodi, da se ta dobri finančni mehanizem ne bo več izvajal, saj država oziroma Evropska unija zanj ne bo več zagotavljala denarja. Regijske kadrovske štipendije so namreč v polovičnem deležu sofinancirane prav z javnim denarjem.

V desetih letih 1800 zaposlitev

Projekt regijskih štipendijskih shem se je kot trajni mehanizem začel izvajati leta 2002, sprva v posavski, primorsko-notranjski in koroški regiji ter jugovzhodni Sloveniji, kasneje pa so pristopile še preostale regije. Zastavljen je tako, da se 50-odstotno sofinancirajo kadrovske štipendije delodajalcem, ki štipendirajo dijake in študente, po katerih so izkazali potrebe. Če pa se izobražujejo za deficitarne poklice, je sofinanciranje 70-odstotno.

Prvih nekaj let ga je sofinancirala država v okviru neposrednih spodbud, eno leto Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje, od leta 2008 pa se že drugo programsko obdobje sofinancira s pomočjo sredstev evropskega socialnega sklada ter ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V teh letih se je vanj vključilo več tisoč mladih in delodajalcev. "V programskem obdobju 2007-2013 in 2014-2020, ki se še izvaja, smo vključili 6227 mladih v sodelovanju z 2298 delodajalci, realiziranih je bilo 1843 zaposlitev," spodbudne številke predstavi predsednica RRA - GIZ (Gospodarsko interesno združenje) Karmen Sonjak, sicer tudi direktorica RRA Koroška.

A kot opozarja, je nadaljnje izvajanje projekta ogroženo, saj se finančna perspektiva izteka, nova pa še ni potrjena oziroma sofinanciranje štipendijskih shem v njej ni predvideno. Bojijo se, da bi se zgodovina ponovila, saj smo o enakih težavah v Večeru že pisali, ko je Slovenija po izteku prejšnje evropske finančne perspektive s koncem septembra 2015 ostala brez denarja Bruslja za sofinanciranje kadrovskih štipendij. Sonjakova pojasnjuje: "Kontinuirano izvajanje brez prekinitve financiranja v letih med koncem enega in začetkom drugega finančnega obdobja je za projekt zelo pomembno. Izvajalci ocenjujemo, da se bo v prihajajočem šolskem letu izobraževalo kar okoli 970 štipendistov, ki jih bodo morali delodajalci v tem prehodnem šolskem letu (september 2022-avgust 2023), če ministrstvo za delo za to obdobje ne bo zagotovilo sredstev za sofinanciranje, v celoti štipendirati sami. Na ta način se bosta pojavila nezadovoljstvo in nezaupanje delodajalcev v projekt, kar pa je za njegov obstoj zelo tvegano."

In koliko denarja potrebujejo? Za prehodno leto 2022/23 bi bilo treba za dvanajst izvajalcev projekta regionalne štipendijske sheme zagotoviti dobre tri milijone evrov. Ta znesek pa ne vključuje novih štipendij. Če želijo projekt nadaljevati, bi morali vključiti tudi nove štipendiste in delodajalce. "Ocenjujemo, da bi lahko letos na novo vključili okoli 484 štipendistov in podobno število delodajalcev, za kar bi potrebovali še 1,5 milijona evrov. Za izvajanje regijske štipendijske sheme v celotnem programskem obdobju 2021-2027 pa bi potrebovali okoli 20 milijonov," je v imenu vseh dvanajstih regionalnih razvojnih agencij povedala Sonjakova.

Ministrstvo podpira, a (še) ne da

Podporo nadaljnjemu izvajanju projekta je pisno izrekel tudi predsednik razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija in mariborski župan Saša Arsenovič. V dopisu, ki ga je poslal na ministrstvi za delo in za gospodarski razvoj, jih med drugim prosi, naj prisluhnejo argumentom združenja regionalnih razvojnih agencij in zagotovijo sredstva za nadaljevanje projekta. Sočasno skozi pripravo razvojnih programov regije pričakujejo uskladitev države in Evropske komisije glede morebitnih ovir pri izvajanju instrumenta, ki ima velik razvojni pomen za Slovenijo predvsem z vidika reševanja problematike povezovanja mladih in gospodarstva, ustvarjanja novih delovnih in preprečevanja bega možganov iz regij. Kdo bo v prehodnem obdobju med eno in drugo finančno perspektivo zagotovil sredstva za sofinanciranje kadrovskih štipendij in kako bodo omogočili izvajanje instrumenta v naslednjem programskem obdobju, smo vprašali tudi odgovorne pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot so zapisali v odgovoru, podpirajo izvajanje ukrepov kadrovskega štipendiranja delodajalcem za zaposlovanje kadrov v primanjkljaju: "Minister Janez Cigler Kralj si v sodelovanju z deležniki prizadeva za zagotovitev nadaljevanja tovrstnih pobud. Kar zadeva evropska sredstva, v trenutni obliki iz evropskega socialnega sklada to ni več mogoče, zaradi česar je ministrstvo že pristopilo k oblikovanju ukrepa, ki bi omogočil kadrovsko štipendiranje. Podrobnejša pojasnila je ministrstvo izvajalcem že podalo."

Kot dodajajo, ministrstvo oziroma Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad ukrep lahko izvaja, če so za ta namen predvidena sredstva. Ministrstvo trenutno z dodatnimi sredstvi ne razpolaga, se pa prizadevanja nadaljujejo.