Naftarji z rekordnimi zaslužki: Denarja toliko, da ne vedo, kaj bi z njim

Čeprav vojna v Ukrajini predvsem zaradi izgube ruskega trga in prekinitve določenih investicij v Rusiji klesti dobičke naftnih podjetij, bodo njihovi zaslužki po zaslugi rekordno visokih cen energentov še zmeraj visoki kot še nikoli. Analitiki predvsem za britanski podjetji BP (British Petroleum) in Shell, dve od sedmih največjih, za prvo četrtletje letošnjega leta napovedujejo do trikrat višje dobičke. Tudi zato se delničarjem obetajo dodatna izplačila dividend iz naslova dobička, v zraku pa je še vedno odločitev britanske vlade glede uvedbe davka, ki bi gospodinjstvom pomagal kriti visoke račune za energijo.

Rezultate obeh britanskih podjetij bodo sicer oklestile že posledice poslovnih odločitev, povezanih z vojno. BP je tako v prvem letošnjem četrtletju ob močni rasti cen energentov ustvaril dobrih 48 milijard evrov prihodkov, kar je 40 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Ker pa se je v luči ruskega napada na Ukrajino koncern odločil umakniti iz Rusije - enako je takoj po začetku vojne storil tudi Shell -, je z umikom iz skoraj petinskega deleža v pretežno državnem ruskem energetskem gigantu Rosneft vknjižil 28,5 milijarde evrov slabitve. Shell naj bi umik iz skupnega podjetja z Gazpromom, največjega ruskega državnega naftarja, po poročanju Guardiana stal 4,1 milijarde evrov.

Ob neupoštevanju izrednih dogodkov in sprememb vrednosti zalog je BP v prvem trimesečju ustvaril za skoraj šest milijard evrov čistega dobička, potem ko je lani v tem času ta dosegel nekaj več kot 2,5 milijarde evrov, a je podjetje po vključitvi slabitve zaradi umika iz Rusije in drugih izrednih učinkov poročalo o 19,3 milijarde evrov izgube. Lani je ustvarilo 4,5 milijarde evrov dobička. Ob upoštevanju spremembe v vrednosti zalog pa je izguba v letošnjem prvem trimesečju narasla na slabih 21 milijard evrov.

BP je bankomat, pravi izvršni direktor

Nekdanji prvi mož podjetja BP Bob Dudley je prevzem skoraj petinskega lastniškega deleža v Rosneftu v zameno za premoženje BP-ja v Rusiji, obelodanil leta 2013, skupaj z Igorjem Sečinom, tedanjim direktorjem Rosnefta, ki je danes, ko je Dudley z eno nogo že upokojen, desna roka ruskega predsednika Vladimirja Putina. Dezinvesticija je zdaj, po pogajanjih ruskih oblasti s podjetjem BP, podjetje stala nadaljnjih 24 milijard evrov. Kar bi bilo precej bolj boleče, če cene naftnih derivatov in pogonskih goriv ne bi poletele v nebo, to pa zdaj oljarjem zagotavlja rekordne dobičke.

Glavni izvršni direktor BP-ja Bernard Looney je medtem letos podjetje, ki ga vodi, označil za bankomat, dobiček na letni ravni se je po februarja objavljenih rezultatih namreč povzpel na skoraj 12 milijard evrov v primerjavi z dobrimi petimi milijardami leto prej. Podobno se je odrezal Shell, ki je pridelal 16,4 milijarde evrov, pričakuje pa se, da se bo bogastvo obeh podjetij leta 2022 še izboljšalo.

Kar je Putin po eni strani odvzel, se po drugi vrača

Dobiček BP-ja se je, sodeč po pravkar objavljenih rezultatih za prvo četrtletje, po dvigu cen nafte več kot podvojil, na 5,8 milijarde evrov (v primerjavi z 2,5 milijarde v istem obdobju lani), analitiki pa napovedujejo dobiček Shella ​za 8,3 milijarde evrov, kar je skoraj trikrat toliko kot lani. Kar je torej Putin z dezinvesticijami po eni strani vzel, se po drugi strani prav zaradi vojne v Ukrajini naftnim podjetjem vrača v obliki velikih dobičkov. Zato ne preseneča, da se nadaljujejo tudi ambicije po uvedbi davka za severnomorske pridelovalce nafte, s katerim bi lahko vsaj delno financirali znižanja računov za plin za gospodinjstva, ki so se zaradi rekordno visokih zneskov znašla v težavah.

Debato glede uvedbe tako imenovanega davka na nepričakovani dobiček je v razmerah, ko se gospodinjstva soočajo z izbiro med ogrevanjem ali prehranjevanjem, dodatno spodbudila izjava podjetja, da "imajo toliko denarja, da ne vedo, kaj bi z njim". Po poročanju Guardiana se zdi ideja o novem davku precej bolj kot britanski vladi, ki ji pravzaprav nasprotuje, sprejemljiva delavski stranki. V vladi pa trdijo, da bi bil takšen davek kontraproduktiven, saj da bi odvrnil naložbe v že tako vedno manjšo proizvodnjo nafte v Severnem morju.