Štefan Pavlinjek vodi skupino Roto, ki v svojih obratih zaposluje skupno 500 delavcev. Poleg tovarn v Černelavcih pri Murski Soboti, Puconcih in na Hrušici pri Jesenicah imajo dva obrata na Hrvaškem ter enega v Makedoniji, kjer gradijo še dodatnega. Okoli 75 odstotkov proizvodnje izvozijo, največ na nemški, francoski in avstrijski trg. Na ravni skupine so lani ustvarili 55 milijonov evrov prihodkov in tri milijone evrov dobička, ki ga v celoti investirajo v razvoj.
Svetovno gospodarstvo pretresa pomanjkanje surovin na vseh področjih. Kako občutite to težavo?
"To smo občutili predvsem pri dvigu cen surovin. Cene nekaterih materialov so se zvišale tudi za sto odstotkov, medtem ko smo lahko mi cene izdelkov z veliko muko dvignili za največ deset odstotkov. S pridobivanjem materiala nismo imeli težav, saj smo redni odjemalci, zaradi česar nas dobavitelji ne postavljajo na stranski tir. Morda je bilo nekoliko zamika pri elektronskih napravah za čistilne naprave. Se je pa v krizi zgodilo še nekaj drugega. Še nikoli nismo prodali toliko čolnov - kajakov. Dobava iz Kitajske v Evropo se je namreč takrat prekinila, mi smo ta trenutek izkoristili in zdaj delamo s polno paro tudi za tiste trge, na katere prej nikakor nismo mogli priti. Tako da ima vsak tak dogodek pozitivno in negativno plat."
Kje je največje povpraševanje po teh kajakih?
"Največje je v skandinavskih državah, na Nizozemskem in v Združenih arabskih emiratih, sicer pa jih prodajamo po celem svetu. Dobro se prodajajo tudi naši čolni, ki smo jih letos dali na trg. V času epidemije so ljudje ustvarili prihranke, saj zaradi zaprtja denarja niso mogli nikjer porabiti, zdaj ga pa želijo v nekaj vložiti. Recimo kajak je nekaj takega, kar marsikdo želi - plovilo, ki pa ni cenovno nedostopno. V petek ga naloži na avtomobil in konec tedna preživi ob vodi v naravi. Poraslo je tudi povpraševanje po avtodomih, te imajo proizvajalci prodane za leto dni vnaprej. Posledično smo mi povečali proizvodnjo rezervoarjev, ki jih delamo za avtodome."
Že leta namenjate pozornost inovacijam, pri tem ste sodelovali tudi z nekaterimi univerzami, kateri so zadnji tovrstni prijemi, ki ste jih uvedli?
"Ves ustvarjen dobiček investiramo v nadaljnji razvoj - v posodobitev opreme in v ljudi, saj te v naši panogi konkurenca hitro prehiti, če nimaš najsodobnejše tehnologije. Samo tako si lahko tudi cenovno konkurenčen. Razvijamo dve vrsti izdelkov. Prve razvijamo za znane kupce, kot so Ferretti, Pershing, KTM in Honda, večinoma zanje proizvajamo rezervoarje. Oni nam pošljejo digitalno verzijo tega, kar želijo, mi pa jim na podlagi izkušenj svetujemo, kaj je še treba izboljšati, preden gremo v izdelavo. Pri drugi vrsti izdelkov gre za naš lasten program. Med drugim smo dve leti razvijali nov čoln - gliser dolžine 4,5 metra. Pri zasnovi smo sodelovali s priznanimi dizajnerji v panogi. Je edini te vrste na svetu in se odlično prodaja. Zdaj delamo še večji čoln - petmetrskega, razvijamo tudi katamaran na električni pogon, ki bo lahko z malo energije dosegel veliko hitrost. Vedno skušamo razviti nekaj novega, saj ljudje radi posegajo po novostih na trgu. Skupaj s partnerji smo razvili tudi elektromotorje, primerne za plovila na jezerih v Avstriji in Švici, kjer se z bencinskim motorjem ni dovoljeno voziti. V tej panogi smo dobro zapisani imamo kaj ponuditi. Je pa res, da tega brez dobre razvojne ekipe ne moreš početi. Zaposlenih imamo 25 razvojnikov, saj nas razvoj vleče naprej. Samo pridne roke namreč danes več niso dovolj, treba je prodajati znanje -slovensko pamet."
Kje najdete razvojne kadre?
"Najdemo jih doma, pri razvoju sodelujemo tudi s tujimi partnerji. V glavnem gre za mlade ljudi, ki pridejo k nam takoj po fakulteti. Nekatere tudi štipendiramo med šolanjem. Če so iz pravega testa, so kot goba na mokri podlagi, popijejo vse znanje. Z domačimi ljudmi dosegamo neverjetne uspehe. Nismo nič manj sposobni od drugih. Slovenci smo univerzalci, sploh pa Prekmurci. To pomeni, da znamo narediti vse, tudi tisto, kar se včasih na prvi pogled zdi nemogoče."
Skupina je torej do danes zelo diverzificirala dejavnost. Prisotni ste na številnih področjih - od športa in industrije do javne komunalne infrastrukture, izdelkov za vrt … Kateri od programov je za vas najpomembnejši?
"Polovico proizvodnje delamo za industrijo po naročilu, polovica pa je našega programa. Od tega ne odstopamo. Kajti ne glede na to, kaj se bo zgodilo na zahodnih trgih, je naš lasten program tisti, ki nas je še vselej izvlekel iz morebitnih težav. Gre namreč za izdelke, ki jih ljudje potrebujejo in jih tudi kupujejo. V industriji je tako, da si zmeraj na trnih, jutri lahko v Nemčiji eksplodira bomba, pa so takoj vsi preplašeni. Že majhni dogodki lahko povzročijo veliko paniko. Veliko smo se naučili tudi iz krize leta 2008. Zato domačega kupca in trga ne smeš nikoli zanemariti, za nas ostajata na prvem mestu."
Vse družbe v skupini so v minulem letu kljub epidemiji dobro poslovale.
"V preteklem letu smo celo dosegli rast. Prav zaradi prodaje omenjenih izdelkov. Izvažamo v 56 držav po vsem svetu. Delamo čistilne naprave za kupce od afriških držav do Bolgarije, Rusije in Slovaške. Zelo smo uspešni v Franciji, prav tako imamo podjetje v Veliki Britaniji, kjer predvsem na Škotskem dobro poslujemo. Zaposlene imamo tudi v Nemčiji. Pri prodaji je pomembno, da tvoj izdelek prodajajo domačini, ki govorijo isti jezik, morda celo isto narečje kot potencialni kupci. Takoj jih obravnavajo drugače, kot pa če jim Slovenci pridejo prodajat, saj nas nekateri še vedno imajo za državo tretjega sveta. Z njihovimi ljudmi tam nastopamo enakopravno, če se za nas pogajajo Nemci, lahko tudi dosežemo višje cene. Na vseh trgih imamo dobre prodajne zastopnike in servisne službe, ki delajo za nas. Naš sistem za čiščenje vode je rezultat lastnega razvoja, razvijamo že osmo generacijo. Z vsako pridemo do bolj čiste vode, za katero porabimo manj energije. Na tem področju smo eni vodilnih v Evropi."
Ste član vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo, tudi sicer ste znani po svojih kritikah vsakokratne oblasti, če nima posluha za gospodarstvo. Katere poteze vlade bi bile po vašem mnenju v tem trenutku najbolj potrebne?
"Žalostno je, da moramo naprej plačati davek, šele nato lahko v razvoj vlagamo tisto, kar ostane. To je noro. Če želi država spodbujati razvoj in inovativnost, potem ne bi smela obdavčiti denarja, ki ga podjetnik reinvestira. Enako je s socialno kapico pri plačah, če te ne bomo uvedli, bodo ljudje še naprej odhajali v Avstrijo. Tamkajšnja bruto plača je primerljiva z našo, vendar mi delavcu ne moremo dati toliko kot oni, saj tam plačujejo prispevke samo do določene ravni. Recimo za 1500 evrov plače podjetja v Avstriji plačajo za 300 evrov manj prispevkov kot mi. Socialno kapico gospodarstveniki zahtevamo že od takrat, ko sem vodil Obrtno-podjetniško zbornico, a nikakor nismo mogli najti konsenza med vsemi deležniki. Država bi morala tudi racionalizirati socialno podporo, ki je danes nepravična, saj je že skoraj enaka minimalni plači. S tem delamo škodo mladim generacijam, ki raje ostajajo doma pri starših in uveljavljajo te ugodnosti, namesto da bi se zaposlili. Tudi take primere imamo, pridejo delat in po dveh dneh odidejo, ker ugotovijo, da se jim bolj splača, če so prijavljeni na zavodu."
Kako ocenjujete poteze za pomoč gospodarstvu, ki jih je izvedla vlada?
"Te so bile nujne, sploh ukrep čakanja na delo. Je pa vlada to pogojevala s tem, da kdor na letni ravni ni utrpel določenega upada, je moral pomoč vrniti, kar ni prav. Če si torej bil priden in delal, si moral denar vrniti. Tisti, ki ni bil, pa ga je lahko obdržal. Če je država denar enkrat dala, naj bi pri tem ostala. O zmanjšanju obremenitev gospodarstva se danes v politiki več ne govori."
Kaj pa globalno odmikanje od plastičnih izdelkov, od slamic naprej? Je to v kakršnem koli pogledu prizadelo vaše poslovanje?
"Težava je predvsem kampanja proti plastiki, ki vse meče v isti koš. Obstaja več vrst plastike. Izdelki, kot so plastične vrečke in slamice, so seveda vsepovsod odpadki. Našega rezervoarja ali industrijskih izdelkov pa ne bo nihče odvrgel. Gre tudi za vprašanje cene. Če bo rezervoar za motor narejen iz pločevine, bo motor stal desetkrat več. Torej alternative ni. Podobno je tudi pri ladjah, kombajnih … Prav tako nismo ustrezno rešili vprašanja odpadne plastike. Sam še vedno zagovarjam rešitev, da jo moramo skuriti, saj gre za nafto ali plin, ki da vmesni produkt, filter pa prepreči, da bi v ozračje izpustili škodljive snovi. Hkrati bi s tem pridobili električno energijo, ki jo nujno potrebujemo. Zdaj pa te odpadke kopičimo, včasih so jih iz Evrope prevažali v Indonezijo, kjer so najprej zanje zaračunali, nato pa so jih zmetali v morje. Danes vozimo odpadno plastiko tudi v termoelektrarno v bližini Gradca in za to plačamo. Ekologija torej pri nas nima pravega zaključnega dela. Elektrike pa bomo potrebovali vedno več."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
