Z današnjim dnem se je pričel izvajati Akt o digitalnih storitvah (DSA), s katerim naj bi uporabniki družbenih omrežij v Evropski uniji dobili večji nadzor nad prikazano vsebino. To so doslej v veliki meri določali algoritmi, ki so spremljali obnašanje uporabnika in v kombinaciji z njegovimi osebnimi podatki in preferencami spletnega mesta objave ali zadetke v spletnem iskalniku razvrstili po ključu, ki ga večina ni razumela. Uporabniki v Evropi naj bi odslej imeli več besede pri tem, kakšne vsebine naj se jim prikazujejo. Po novem bo mogoče določene vsebine, ki jih bodo ponudili algoritmi, tudi zavrniti. DSA, ki je sicer začel veljati novembra lani, ponudnikom digitalnih storitev postavlja jasne obveze za zaščito njihovih uporabnikov pred nezakonitimi vsebinami, dezinformacijami in drugimi družbenimi tveganji.
Enkrat letno bodo morale zelo velike spletne platforme opraviti oceno tveganja za nevarnosti, do katerih bi lahko prišlo na platformah. Te ocene tveganja - rok za oddajo prve se izteče danes - so namenjene učinkovitemu boju proti proti dezinformacijam, sovražni vsebini in ponaredkom.
Evropska komisija je 25. aprila letos objavila seznam 17 zelo velikih spletnih platform in dva iskalnika, med njimi so Google, Meta, Amazon, Apple, Microsoft, TikTok, Youtube, X (nekdanji Twitter), Booking.com. V skupini so tista spletna mesta, ki imajo več kot 45 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov, kar je 10 odstotkov prebivalstva v Evropski uniji. Zaradi velikega družbenega vpliva zelo velikih spletnih platform jim Akt o digitalnih storitvah nalaga dodatne obveznosti za obvladovanje sistemskih tveganj, saj imajo omenjena spletna mesta zaradi svoje velikosti lahko velik vpliv na družbo in širjenje lažnih informacij oziroma dezinformacij. Do danes je morala devetnajsterica zagotoviti, da ciljno usmerjeno oglaševanje z uporabo občutljivih osebnih podatkov, kot so spolna usmerjenost, etnična pripadnost ali politična prepričanja, ni več mogoče. Prepovedano je tudi ciljno oglaševanje pri mladoletnikih.
Za večjo zaščito uporabnikov
Namen novih evropskih pravil pa je med drugim tudi opolnomočiti uporabnike na spletu in jih zaščititi. Ponudniki jih morajo po novem podrobneje seznaniti z razlogi za umik ali drug poseg v vsebino, uporabniki pa se lahko na različne načine pritožijo na moderiranje. Na komisiji zagotavljajo, da bodo pozorno spremljali upoštevanje zakonodaje, s tem pa se bo ukvarjalo okoli 120 njenih uslužbencev v Bruslju, ki jim bo podporo nudilo še okoli 30 uslužbencev aprila vzpostavljenega Evropskega centra za preglednost algoritmov s sedežem v španski Sevilli. Zagotovili so, da bodo ukrepali hitro.
Določena pravila iz DSA naj bi sčasoma veljala tudi za manjše platforme, pri čemer pa bodo za nadzor nad njihovim upoštevanjem pristojne nacionalne oblasti. Osnutek slovenske zakonodaje je še v javni obravnavi, pripombe je mogoče oddati do 18. septembra. V celoti se bo DSA pričel uporabljati 17. februarja 2024, do tega datuma morajo države članice Evropske unije izpeljati implementacijo akta v nacionalne pravne rede, vključno z imenovanjem koordinatorjev digitalnih storitev. Do omenjenega datuma morajo tudi platforme z manj kot 45 milijoni aktivnih uporabnikov izpolnjevati vsa pravila Akta o digitalnih storitvah.
Platforme uvajajo številne spremembe
Na prilagajanju novim evropskim pravilom v Meti dela več kot tisoč ljudi. V družbi pojasnjujejo, da bodo imeli uporabniki Facebooka in Instagrama v Evropi po novem možnost spremljati različne tipe vsebin, ne da bi jim bile ponujene po določenih algoritmih. Če bodo želeli, bodo lahko denimo po kronološkem vrstnem redu spremljali le objave ljudi, ki jim sledijo, ne pa tudi drugih, ki jim jih zdaj izbirajo omrežja.
Ameriški tehnološki velikan Google se je skladno z evropsko zakonodajo zavezal, da bo v EU zagotovil večjo preglednost glede moderiranja vsebin v okviru svojih storitev. Med drugim bodo uporabniki imeli dostop do več informacij glede ciljanih oglasov. Napovedali so razširitev Googlovega centra za preglednost oglasov, kjer bodo uporabniki sedaj našli več informacij o ciljanem usmerjanju oglasov v EU. Poudarek je na EU, saj čez Lužo in v drugih regijah sveta digitalna pravila, ki jih kroji Stara celina, ne bodo zavezujoča. Google namerava objavljati tudi poročila o preglednosti z dodatnimi informacijami o tem, kako je bilo urejeno moderiranje vsebin v storitvah, kot so Google Zemljevidi, Googlov iskalnik in trgovina Google Play. Spletni velikani bodo tako primorani spustiti nekoliko več svetlobe v sicer temačen prostor, v katerem poteka zbiranje in obdelava osebnih podatkov za namene oglaševanja.
Temeljno načelo Akta o digitalnih storitvah je: kar je nezakonito v realnem svetu, je nezakonito tudi na spletu. V skladu s tem morajo spletne platforme prevzeti večjo odgovornost pri zaščiti uporabnikov in podjetij ter okrepiti svoje mehanizme za odstranjevanje nezakonitih vsebin in preprečevanje širjenja sovražnega govora in dezinformacij. Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo je že novembra lani, ko je začel veljati Akt o digitalnih storitvah zapisala, da se bo občutno povečala možnost uporabnikov, da dosežejo umik spornih vsebin, zaradi česar se bo postopoma začelo vzpostavljati bolj varno spletno okolje, ki bo omogočalo večjo zaščito temeljnih človekovih pravic na spletu, vključno s svobodo govora.
TikTok je napovedal možnost, da bodo lahko njihovi uporabniki odslej ugasnili prikazovanje zasvojljivih vsebin. Gre za vsebine, ki se jim prikazujejo na podlagi njihovih interesov oziroma algoritmov. Portal Booking, priljubljen tudi med slovenskimi uporabniki, obljublja možnost izklopa informacij o oglasih, ki se prikazujejo na spletni strani. Ni pa še povsem jasno, kako se namerava spremenjeni evropski zakonodaji prilagoditi družba X z Elonom Muskom na čelu.
