Svet ECB z osmim zaporednim dvigom obrestne mere

STA, A.L.
15.06.2023 14:39

Svet Evropske centralne banke (ECB) je skladno s pričakovanji osmič zapored zvišal osrednje obrestne mere za območje evra.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Ob tem se je drugič zapored odločil za nekoliko nižji dvig, za 0,25 odstotne točke. Rekordni niz zaostrovanja evrske denarne politike se tako nadaljuje, od julija lani so obrestne mere porasle za 4,00 odstotne točke.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo po začetku veljave novih obrestnih mer s 4,00 odstotka tako spet najvišja po oktobru 2008, ko se je z izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize začenjalo dolgo obdobje ekspanzivne denarne politike.

Depozitna obrestna mera, ki je bila pred lanskim julijem dolgo časa v negativnem območju in jo trgi posebej budno spremljajo, bo po novem pri 3,50 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 4,25 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 21. junija.

Centralni bankirji so dokončno prižgali tudi zeleno luč za zaključek ponovnega investiranja zapadlih glavnic v okviru rednega programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev (APP), in sicer z julijem. Do konca junija dinamika zmanjšanja v povprečju znaša 15 milijard evrov mesečno. Gre za krizni program, ki so ga sprožili v času nizke inflacije in povečane negotovosti po koncu evrske dolžniške krize.

Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covida-19, pa svet ECB ostaja pri napovedi, da nameravajo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev znova investirati vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo teklo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Svet ECB si z dvigovanjem obrestnih mer in postopnim umikom kriznih programov odkupov vrednostnih papirjev prizadeva obrzdati inflacijo v evrskem območju, ki kljub umirjanju v zadnjih mesecih ostaja visoka; maja je na letni ravni znašala 6,1 odstotka, ob neupoštevanju cen in energije pa 5,3 odstotka. Srednjeročni cilj ECB je medtem postavljen pri dveh odstotkih.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta