Uspeh vsakega podjetja se začne (in konča) pri zdravju in zadovoljstvu zaposlenih

"Uspeh vsakega podjetja se začne (in konča) pri zdravju in zadovoljstvu zaposlenih," pravi Denis Bornšek, ustanovitelj Vitalnega podjetja. Verjamem, da je to zelo pomenljiva misel za vsako podjetje, ki se zaveda, da je uspeh odvisen od sodelovanja med ljudmi, njihovih dobrih odnosov in zdravja. Skrb za zaposlene kot del kulture podjetja pa je tudi izredno dober temelj za uspešnost podjetja. Tako kot zasebno, dobri odnosi in zdravje pomenijo zadovoljstvo, uravnovešenost, je tudi v podjetju.

Dobra delovna klima

"Če želimo dolgo obstati kot podjetje, je dobro, da pazimo na delovno okolje in počutje zaposlenih. Glede na to, da so zaposleni v povprečju osem ur v službi, je namreč izredno pomembno, da jim je tudi v delovnem okolju prijetno. Skratka, verjamem, da dobra delovna klima in zadovoljstvo zaposlenih, pomembno vplivata na njihovo zdravje, produktivnost in tudi na uspešnost podjetja," pojasnjuje.

Mnoga vodilna uspešna podjetja v svetu se že dolgo časa zavedajo, da so za njihov uspeh zaslužni njihovi zaposleni in da so njihovi rezultati vedno posledica učinkovitega ekipnega dela, ne akcij posameznikov. Zaposlenim namenjajo vse več pozornosti, tako njihovemu zdravju, rekreaciji, premagovanju stresa in dobrim odnosom. Zavedajo se, da nepričakovane poškodbe, dalj časa trajajoče odsotnosti, odhod ključnih kadrov, konflikti med zaposlenimi, izguba ključne stranke, fokus podjetja preusmerijo stran od glavne dejavnosti ali pa za dlje časa ohromijo poslovanje. "V današnjem času hitrih sprememb lahko le en tak nepričakovan dogodek ali napaka povzročita izgubo posla, izpad dela ali proizvodnje in v nekaterih primerih privedeta tudi do propada podjetja. Vseh težav ni mogoče predvideti niti se jim izogniti, lahko pa se nanje bolje pripravimo in prav to ponujamo podjetjem v okviru programa Vitalno podjetje," pojasnjuje Bornšek.

Bolniške in izgorelost

Za piko na "i" se Evropa in razvite države spopadajo tudi z vse bolj perečim problemom staranja delovnega prebivalstva, ki za podjetja pomeni potenciranje problemov, povezanih z zdravjem zaposlenih. Že zdaj izgubimo letno ogromno delovnih ur zaradi bolniških odsotnosti zaposlenih. Statistika kaže, da delodajalci porabijo približno eno celo plačo vsako leto za bolniške odsotnosti vsakega zaposlenega. Med razlogi za bolniške odsotnosti pa je poleg bolezni in poškodb vse pogostejša tudi izgorelost.

"Definicija 'burnouta', ki je meni všeč, je: Izvajanje stvari, ki jih ne delamo radi, na katere nimamo vpliva, smo pa za njih celo odgovorni. Se pravi, ko dlje časa opravljamo neizpolnjujoče delo v službi in ne moremo za dejanja realno prevzeti odgovornosti ali jih izboljšati, pride do izgorelosti. To se dogaja čedalje bolj pogosto, saj je naše delo čedalje bolj široko zastavljeno in odgovorno. Zato je moje vabilo podjetjem, naj si vzamejo čas, spoznajo svoje zaposlene, jim na podlagi poznavanja njihovega delovnega okolja in osebnosti pomagajo, da postanejo tudi osebno trdnejši," pravi Bornšek. Ob tem pa poudarja, da smo najprej sami odgovorni za naše zdravje, produktivnost in prispevek k družbi, posluh podjetja pri tem je lahko samo dodana vrednost in prispevek k našemu že sicer urejenemu življenju.

Kako s starejšimi delavci

Čeprav se delovna mesta zaradi umetne inteligence že spreminjajo in se bodo v prihodnosti še bolj, vendarle ne kaže pozabiti, da bodo določena dela še vedno opravljali ljudje, tudi starejši, ki jih bo med delovno aktivnimi vse več. Kaj to pomeni za podjetja?

"Moje stališče je, da starejši posedujejo modrost in znanje, zato je zelo pomembno, da jim čim dlje dajemo občutek, da je njihov doprinos družbi, podjetju pomemben. Biti cenjen je osnovna človeška potreba. Starejši, ki imajo izpolnjujoče delo in spodbudno delovno okolje, se ne bodo upokojevali takoj, ko je to možno. Pogosto slišimo, da ko se nekdo upokoji, nima več časa, ker je sedaj aktiven na vseh možnih področjih, kar prej ni mogel biti. Torej, podjetja lahko starejšim zaposlenim ponudijo več prostega časa, da bodo lahko delali na sebi, tudi denar za športne aktivnosti in krepitev zdravja, pa tudi za dodatna izobraževanja, jim prilagodijo delovno okolje in zagotovo jih bodo obdržala dlje," meni Bornšek.

Sadje in team building sta premalo

Kakšne pa so izkušnje v Sloveniji? Koliko pozornosti podjetja namenjajo zdravju in dobremu počutju zaposlenih?  "Podjetja v Slovenji se še vedno v večini poslužujejo minimalnih standardov, ki jih predpisuje država. Nekatera ponudijo malo več, denimo sadje, kakšen team building ali tedenske skupne športne aktivnosti. Tukaj pa se že konča," ugotavlja Bornšek.  Možnosti pa je seveda še ogromno. Od tega, da lahko zaposleni sami izbirajo aktivnosti ki jih želijo oziroma potrebujejo glede na trenutne izzive s katerimi se srečujejo, da z njimi aktivno komunicirajo, kaj bi si želeli in kaj pričakujejo v zameno za dobro delo, kakšne ugodnosti in nagrade, do tega, da podjetje nameni vsak mesec nekaj denarja za znanje, šport, wellness, diagnostiko za zaposlene. Ob vse večjih težavah s pomanjkanjem kadra, s čimer se sooča vse več slovenskih podjetij, bodo takšne in podobne ugodnosti, ob ponujeni plači, zagotovo igrale vse pomembnejšo vlogo pri pridobivanju novih sodelavcev, strokovnjakov in jih bo tudi laže obdržati. Zadovoljni zaposleni namreč čutijo tudi večjo pripadnost podjetju in redkeje iščejo nove karierne priložnosti.