Več znaš, več veljaš

V znanju je moč. Pregovorov, ki poudarjajo moč in vrednot znanja, ne manjka. In to z razlogom. Da izobraževanje in pridobivanje novih znanj ni več omejeno zgolj na formalno šolanje, bodisi obvezno bodisi prostovoljno, je znano že dolgo - in tudi vseživljenjsko učenje ni novost. V strategiji vseživljenjskosti učenja, ki smo jo v Sloveniji uradno sprejeli že leta 2007, je zapisano, da mora vseživljenjsko učenja postati "vodilno načelo vsega izobraževanja in učenja ter temeljna družbenorazvojna strategija". Ne le vzgoja in ne le izobraževanje, pač pa vzgoja in izobraževanje, ki vključujeta tako izobraževanje otrok in mladine, čemur rečemo začetno izobraževanje, kot tudi izobraževanje odraslih oziroma nadaljevalno izobraževanje, sta pomembna. In ustrezna povezava med njima.

Vsakršno izobraževanje ob posameznikovih drugih prvenstvenih dejavnostih, torej ob delu, zaposlitvi, že sodi med vseživljenjsko učenje - in tudi zato je sistemska ureditev tovrstnega izobraževanja ključna. Spoznanje, da je treba znanje nenehno dopolnjevati, če želimo slediti novim dognanjem in nenehnemu razvoju, ki je danes hitrejši kot kadarkoli, ni novo. Problem, na katerega opozarjajo strokovnjaki, pa je, da današnja organiziranost in strukturiranost začetnega izobraževanja, torej šol in izobraževanja otrok in mladine, ni v skladu s filozofijo in strategijo vseživljenjskosti učenja. Češ da se mora začetno izobraževanje spremeniti tako po vsebini kot po načinih izpeljave.

Zdaj uveljavljeno kopičenje, tudi skladiščenje znanja, za kar menda učitelji in učenci porabijo domala ves razpoložljivi čas, ne prinaša dobrih rezultatov, zato je treba začetno izobraževanje spremeniti v skladu z načeli vseživljenjskega učenja. To predvideva pridobivanje temeljnega znanja in temeljnih spretnosti, brez katerih nadaljnje izobraževanje in razvoj sploh ne bi bila mogoča. Celo zmanjšanje števila učnih predmetov priporočajo strokovnjaki. Pridobljeni čas pa bi, še svetuje stroka, morali izrabiti za pridobivanje in razvijanje strategij za učenje in za pridobivanje znanja, za razvijanje zmožnosti za reševanje problemov, za projektno delo, raziskovalno učenje, razvijanje interesov in motivacije za učenje ...

Na univerzah za zdaj veliko govorijo o interdisciplinarni zasnovi predmetov, posebej s področja zelenega in digitalnega prehoda, ki sta usmeritvi za prihodnost, če želimo nasloviti izzive družbe v 21. stoletju. Tudi vedno več zaposlenih se dodatno usposablja in udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju se je, kažejo številke, v zadnjih letih dvignila pri vseh ciljnih skupinah odraslih. Zelo se je povečala udeležba pri vseživljenjskem učenju zaposlenih, kar pa je tudi posledica sprememb na trgu dela.

Tudi slovenska podjetja z izobraževanji z različnih področij, kot je na primer vodenje, kakovost, osebni razvoj, tudi tuji jeziki ali pa uporaba sodobne informacijske tehnologije, spodbujajo vseživljenjsko učenje za svoje zaposlene, saj se zavedajo, da so zaposleni največji kapital podjetja.

Zadnje industrijsko poročilo revije Training o industriji usposabljanja v ZDA razkriva, da so izdatki ameriških podjetij za usposabljanje zaposlenih prvič presegli mejo 100 milijard dolarjev! Skok na 101,6 milijarde dolarjev je spodbudilo znatno povečanje proračunov velikih podjetij, inflacija in organizacije, ki še naprej vlagajo v tehnologije virtualnega usposabljanja. Poročilo sicer ugotavlja tudi, da se organizacije vračajo k usposabljanju v živo, ki običajno zahteva večji proračun za učenje in razvoj za izdatke, kot so potovanja, prostori in oprema. Medtem ko so se plače za interno usposabljanje zmanjšale, poročilo ugotavlja, da se je poraba za zunanje izdelke in storitve usposabljanja povečala za en odstotek - na 8,2 milijarde ameriških dolarjev.