Sedem desetletij so se Angleži z brutalno satiro branili Nemcev. Potem pa je prišel Jürgen Klopp
Na steni stadiona, nad izhodom, ki nogometaše le še nekaj metrov loči od orgazmičnega pogleda na tribune, polne navijačev, je privit znak. Največji artefakt otoškega nogometa. Na njem piše: To je Anfield. Leta 1974 ga je dal postaviti Bill Shankly, trener, ki je nogometni klub Liverpool preobrazil v angleško, evropsko velesilo. Strateško ga je bilo treba postaviti. Za zadnji odmerek strahu pri tekmecih, ko že slišijo rjovenje publike. Za srečo redsov, ki s prsti podrsajo po znaku in na igrišče odletijo nepremagljivi.
Van Basten in Osterc v enem
S kante se najbolje vidi moža
Niz razočaranj, ki jih je po Evropi in doma uprizarjal njegov predhodnik Brendan Rodgers, je bil potreben za klic iz Liverpoola. Kloppa je hitro zasvojila "Nikoli ne boš hodil sam" kultura. Od leta 1963 traja, ko je najboljšo priredbo komada You'll Never Walk Alone udarila liverpoolska skupina Gerry and The Pacemakers. Kdo drug bi imel prste vmes, da je postala klubska himna, kot Bill Shankly. Pevec skupine mu je poleti '63 predvajal še neizdan komad. Trener je obstal in Gerryju Marsdenu rekel: "Sine! Jaz sem vam dal nogometno moštvo. Vi ste nam dali himno." Pol stoletja pozneje je Liverpool spoznaval divje plešočega Nemca, ki gole slavi tako strastno, da si je ob igrišču že raztrgal mišico. Iskriv? Duhovit? Za vraga, ne le to, še zgodovino kluba in navijače "šteka". Pa še tega se zaveda, da je Liverpool klub in mesto delavskega razreda, kar je ne nazadnje Maribor, kjer je Klopp predlani zmagal s 7:0, skupaj z njegovo industrijo in muziko naredilo za jugoslovanski Liverpool. Tedaj je Angleže prešinilo: Nemec se nam spreminja v najbolj avtentično verzijo velikega Shanklyja. Nekaj je še manjkalo. Prevečkrat je bil zgolj drugi. A se je že moralo razplesti tako, da novodobni liverpoolski rokenrol ne more večno biti zgolj sanjarjenje, kaj bi lahko bilo. Za konec sezone, v kateri je mesto Beatlov po 29 letih čakanja spet za eno samo točko izgubilo naslov angleškega prvaka, je prišla prejšnja sobota. Vsega vajenim navijaškim veteranom Liverpoola se je zazdelo, da so se spet našli John, Paul, George in Ringo: Liverpool je šestič postal prvak Evrope.
{twitter}https://twitter.com/AnfieldHQ/status/1134943619343945728{/twitter}
V nedeljskem križarjenju po mestu, s pokalom na odprti strehi avtobusa, se je pojavila Kloppova žena. Ulla Sandrock je od leta 2005 živela nenavaden zakon socialne delavke, ki se je ob možu prekvalificirala v avtorico otroške literature. Saj veste, možje, zaljubljeni v nogomet, in njihove pravljice ... Med navijači, ki so se vzpenjali na semaforje in strehe avtomobilov, je splezala na kanto ob cesti. Vpričo 750 tisoč evforičnih Angležev se je nemški par našel s pogledom, skupaj dvignil roke v znak zmagoslavja. Pri 51 letih je mož iz vasi Glatten pri Stuttgartu postal del redsov, ki se spet smejo dotakniti znaka To je Anfield. In Billu Shanklyju, ki je nekoč rekel, da hoče "sestaviti tako moštvo, da bodo morali poslati nogometaše s prekletega Marsa, da ga kdo premaga", nekaj časa ne bo treba robantiti dol iz rdečih nebes. Četudi je zdaj ponosen na ... Nemca.
{twitter}https://twitter.com/tootiebutts/status/1135235913385201664{/twitter}
{twitter}https://twitter.com/SamueILFC/status/1135231149293408257{/twitter}
{twitter}https://twitter.com/JackCook95/status/1135496445656817664{/twitter}
{twitter}https://twitter.com/LFCLaurie/status/1135116844090761216{/twitter}