Toliko je bilo v letu 2021 preloženih in na kup stisnjenih športnih spektaklov, od Eura do OI, vmes pa se je že začela nogometna dirka za Katar '22, da smo skoraj pozabili, da sezona nogometne lige narodov še ni končana. Lani novembra so si prvaki skupin elitne lige A priigrali zaključni turnir. Te dni, ko je večina reprezentanc z mislimi pri kvalifikacijah za SP, se četverica končno udari za trofejo. Povsem nova četverica: Portugalci ne branijo predlanskega naslova, zraven ni niti Nizozemske, Anglije in Švice. Nocoj ob 20.45 bo na milanskem stadionu San Siro prvi polfinale Italija - Španija, jutri v Torinu igrata Francija in Belgija, v nedeljo bosta tekmi za tretje mesto in finale.
Uefa se v naporih, da liga narodov postane spoštovanja vreden šov, ubada še z drugimi težavami. Napad največjih klubov s superligo je začasno odbila. Zdaj za glavobol skrbi grabežljivi načrt Fife o svetovnem prvenstvu kot bienalu, kar bi uničilo ustaljene urnike in z njimi vred najbrž pogoltnilo ligo narodov. Da so nogometaši preutrujeni, itak ne zanima nikogar. In seveda se tudi v drugi sezoni lige narodov še pojavlja vprašanje, koliko sploh velja ta trofeja.
"Za nas je zelo pomembna, na kupu so vendar štiri najboljše evropske reprezentance," trdi selektor Italije Roberto Mancini. Računa z moštvom, skoraj enakim tistemu v pohodu na naslov evropskega prvaka, zaradi poškodb manjkata Ciro Immobile in Andrea Belotti. Pred ponovitvijo polfinala Eura ima strateg Španije Luis Enrique precej daljši seznam manjkajočih: Gerard Moreno, Alvaro Morata, Jordi Alba, Pedri, Marcos Llorente, Dani Olmo. A hkrati ima spet s psiho podprt načrt: "To tekmovanje bi radi osvojili. Igrati proti evropskim prvakom na njihovem terenu? Večjega motiva ne potrebuješ. Italija je neporažena že 37 tekem, a kot pravi naš psiholog - z vsako tekmo je ta niz bližje koncu." Hja, že pred polfinalom EP se je Enrique, kot to počne še iz časov, ko je bil trener Barcelone B, naslonil na znanje Joaquina Valdesa, nekdanjega judoista. Takrat naj bi nogometaše umiril pred pomembno tekmo. Vemo, kako se je končalo - azzurri so na Wembleyju zmagali po enajstmetrovkah.
Svetovni prvaki Francozi se, ker so na Euru izpadli že v osmini finala, ne bi branili naslova. "Prej sta bili le dve trofeji, za evropskega in svetovnega prvaka, hočemo še tretjo," pravi selektor Didier Deschamps. In če jo kdo res hoče, je to zlata generacija Belgije. Kevin de Bruyne, Romelu Lukaku, Eden Hazard in kolegi imajo priložnost, da občasna nogometna sila končno kaj osvoji. Belgija je bila tretja na SP 2018, najbližje vrhu pa na EP '80, ko jo je v rimskem finalu z Zahodno Nemčijo uničil Horst Hrubesch.
Ko dobimo prvaka druge sezone lige narodov, ki jo je Slovenija končala na prvem mestu svoje skupine v ligi C in se tako seli rang višje, še kar ne bo konec. Marca prihodnje leto bo še play-out za izpad. Takrat v vse bolj zapletenem hibridu med pravimi kvalifikacijami in ligo narodov dobimo tudi zadnje tri potnike na svetovno prvenstvo.
