Ko sta se nazadnje udarila nogometna velikana Atletico Madrid in Manchester United, je bil november '91. Osmina finala že zdavnaj pokojnega pokala pokalnih prvakov. Tako dolgo je že tega, da je bil to evropski debi Ryana Giggsa. Tako dolgo, da je šele eno jesen pozneje NK Maribor z Atleticom doživel svojo prvo veliko evropsko tekmo. Tipi, kakršni so Bernd Schuster, Paulo Futre in trener Luis Aragones, pozneje kreator nove Španije, ki je sčasoma zavladala svetu, so navdušili Ljudski vrt. Leto prej so ugnali rdeče vrage. Jan Oblak, naš zvezdnik v nocojšnjem špansko-angleškem obračunu osmine finala lige prvakov, se tedaj še rodil ni.
Toda 29-letni Škofjeločan bo nocoj na drugi strani vendarle uzrl dobro znani obraz uničevalca Atletica. Ko je Cristiano Ronaldo na evropski sceni začel razbijati po vratih "atletov", to še ni bila Oblakova osebna mora. V finalu lige prvakov 2014 - Atletico se je takrat za Oblaka še pogajal z Benfico - je CR7 za Real dal zadnji gol v podaljških in sesul sanje mestnega rivala. Izživljanje nad Atleticom je nadaljeval, čeprav je bil v vratih že eden najboljših vratarjev sveta. Zabil je odločilni penal v ligi prvakov 2016, v onem finalu, ko so Oblaku očitali, da je ves čas stal na črti, kar je super taktika proti domišljavcem, ki bi radi poniževali vratarje s "panenko", a takrat je bila vse prej kot super. V polfinalu leto pozneje je dosegel hat-trick, po katerem se Atletico ni pobral. Tu so še goli na španski sceni, Ronaldo je v dresu Reala v vseh tekmovanjih Atletico srečal 31-krat in mu natrosil 22 golov. Pa še ni bilo konec. Šel je k Juventusu in pred tremi leti s hat-trickom obrnil osmino finala lige prvakov, v kateri so Madridčani po prvi tekmi vodil z 2:0.
Manchester United, sploh današnji, seveda ni mogočni Real. A kdo ve, ali se Atletico na stadionu Metropolitano (druga nocojšnja tekma bo Benfica - Ajax) lahko zoperstavi 37-letni različici Ronalda. Madridska obramba je daleč od one, na kateri je temeljil nadležni slog trenerja Diega Simeoneja: spredaj damo enega, zadaj naj nasprotniki dva dneva zaman nabijajo v Oblaka. Atletico dobiva gole, kot jih že dolgo ni, samo na 25 tekmah španske lige jih je dobil 34. V minuli sezoni, ko je bil prvak, jih je v celi sezoni, na 38 tekmah, dobil 25.
Da je Ronaldo letos na osmih tekmah dal vsega en gol? Da je pri 37 letih četrta tekma v dvanajstih dneh zanj že preveč? Nikoli ga ne odpiši, sploh v njegovi ligi prvakov ne, to najbolje ve Diego Simeone. Težko si je to priznal, a se naposled vdal. Leta 2014 je govoril, da je še Angel di Maria boljši od Ronalda, leto pozneje je to upal trditi le še za Messija. Leta 2017 je zabrusil, da si Ronaldo ni zaslužil zlate žoge, leta 2019, ko jo je osvojil Messi, je dejal, da je Ronaldo številka ena. In po letih bitk z uničevalcem sanj pristavil: "Če Cristiano ne bi postal nogometaš, bi jaz že trikrat osvojil ligo prvakov." Vsaj dve sezoni je imel mir pred njim. Do nocoj.
