Še ob koncu 19. stoletja je bil sodnik tisti z najboljšo žepno uro. Ker je bil v glavnem časomerilec. Mediator je postal, ko se je sfižila domneva, da so športniki največji džentelmeni, ki se vse zmenijo sami. Zveni smešno ob današnjem metanju na faco v kazenskem prostoru, ob zvijanju na tleh, ko te tekmec malo oplazi čez ramo. Takrat postavno telo postane krhko, da je kaj. Vaška veselica nikoli več ne bi bila enaka, če bi nanjo pripeljali avtobus vrhunskih nogometašev.
Od goreče pumpe na Teznem do stoletnih sodniških sanj
V tridesetih letih prejšnjega stoletja bi se VAR-u, video pomoči sodnikom, scvrlo vezje: da fuzbaler ni bil v ofsajdu, je bilo treba med njim in vratarjem našteti tri nasprotnike. S spremembami pravil so se sodniki množili, s tribun dobivali žaljivke, cele popevke in šale so krožile o njih. V tolažbo jim je bilo, da že sto let stara poročila pravijo, da so jih nogometaši in navijači preklinjali, da so pristranski. Da nimajo pojma. Maltretiranja so se branili, kakor so vedeli in znali.
Poznam sodnika, ki je z nasilneži na igrišču opravil po svoje. Vsakega je oblajal, da bo nanj "pesa spusto". Vozil ga je na tekme, zobata mrcina je v senci čakala na svoj VAR-trenutek. Drugi sodnik me je, ko sem zapisal, da je uničil tekmo na Teznem - čeprav se s sodniki sicer nisem ukvarjal, zame so bili "zrak", kot so nas učila pravila nogometne igre -, klical domov in mi grozil. Saj priznam, da nisem bil najbolj pošten: čeprav je sredi tekme gorela bencinska črpalka ob stadionu Kovinarja in smo bolj kot na igrišče zrli v lično naložene plinske jeklenke, kdaj bodo šle v zrak, je tekmo spravil do konca. No, konec je bil, ko ga je iz slačilnice, kjer se je zabarikadiral pred besnimi navijači in nogometaši, odpeljala marica.
Leta 2012 je nogomet sumničavo pozdravil tehnologijo golove črte. Saj pomoč strojev v drugih športih ni bila vsevprek zanič. Tekvondo na olimpijskih igrah v Londonu 2012 je bil zame eno samo hvaležno gledanje v številke na monitorju. Noge borcev, obloženih s senzorji, so letele tako hitro, da nisi videl, kdaj je kdo koga sparil z nartom čez brado. Teniški in odbojkarski challenge, sokolje oko, sta imenitni zadevi. Potem pa je na grozo nas romantikov prišel še nogometni VAR. Bali smo se amerikanizacije.
Toda globalna premiera VAR-a na SP 2018 je bila celo posrečena zadeva. In na Euru je ... okej. Gary Lineker, angleška komentatorska faca številka ena, ga je sicer povozil, ko je Hrvat Dejan Lovren s komolcem počil Čeha, da se je ulila kri. "Lepo je videti, da je VAR enako smešen tudi drugod. Nikoli penal," je tvitnil. Res ni vse favl, kar je krvavo. Ampak Angleži imajo druge probleme. VAR so si v premier ligi iznakazili do neprepoznavnosti. Mišljen je bil za popravo najbolj grobih napak. Oni pa so šli v take absurde, da so secirali, ali je komolec napadalca, skrit v dolgem rokavu (ker dres ne more biti v ofsajdu), pred konico branilčevega prstanca. In to so javljali iz štaba v Londonu, da je bil nogomet čisto zares daleč od publike. Kot da bi z Brda pri Kranju signaliziral ofsajd prvakom v Mursko Soboto. Sploh ni hec, ni izključeno, da se kdo pri nas spomni tega, ko v prihodnji sezoni VAR debitira v prvi slovenski ligi.
Naenkrat se je zgodil stoletni zasuk: navijači pogrešajo stare dobre sodnike z vsemi človeškimi napakami vred. Če nas že kdo mora, naj nas zaj ... človek, ne robot. A preden se predamo v bitki s stroji, nas morda, čeprav se je tako bojimo, da na Euru Ronaldo še flaše kokakole skriva, reši prav - amerikanizacija. Kako gre to tam, v ligi NFL? Če sodnik v ogledu posnetka ne presodi v 60 sekundah, denimo, ostane pri prvotni odločitvi, kajti potem napaka že ni dovolj očitna. In trener je tisti, ki ima deset sekund časa, da na pomoč pokliče mašino. To je to, stoletne sanje nogometnih sodnikov, da ne bodo vsega vedno krivi oni. Le napredka po rokometno nikar. Se spomnite morbidne črne zavesice na EP 2018, za katero sta glavi stikala sodnika? In misleč, da sta skrita pred svetom, zrla v mini ekran? Ko je naš selektor Veselin Vujović šel protestno stat v gol? To za vekomaj ostane scenarij za najhujše športne more, v katerih vedno zmaga stroj.
Ste za VAR v slovenski ligi?
VAR je razdelil nogometni svet. Eni besnijo, da ga je treba ukiniti, drugi trdijo, da so zapleti z njim cena, ki jo je pač treba plačati za poštenost. Kdo ve, kako bo pri nas, ko ga dobimo v prihodnji sezoni prve nogometne lige. Naj bo Večerova debata o njem prvo pravo glasovanje. Spoštovani bralci in bralke, ljubitelji(ce) športa, ste za VAR v slovenski ligi? Pišite nam na sport@vecer.com ali po stari dobri pošti na naslov Večer, Ulica slovenske osamosvojitve 2, Maribor. Lahko nas tudi pokličete na 02 23 53 341, se pridružite debati na Večerovi spletni strani, na naših kanalih na facebooku, twitterju ... Vaše mnenje bomo objavili v sobotni številki Večera. In na spletu, se razume.
