59. Kurentovanje na Ptuju: Prvič pod okriljem Unesca

Čeprav se je peti letni čas, kakor pustni čas imenujejo na Ptuju, začel že s Kurentovim skokom, 2. februarja ob polnoči, pa najstarejše slovensko mesto od časa, ko se bo s pestrim dogajanjem prelevilo v slovensko pustno prestolnico, loči še nekaj dni. "Ptuj bo za enajst dni postal največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine človeštva na prostem. In to je tisto, kar želimo iz tega Kurentovanja narediti v skladu z vizijo, da postanemo osrednji etnografski festival - ne le na evropski ravni, temveč tudi na svetovni," je ob predstavitvi že 59. Kurentovanja, ki je hkrati tudi prvi večji dogodek v letu zaznamovanja 1950. obletnice prve pisne omembe mesta, dejal Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja in generalni sekretar Evropske federacije karnevalskih mest (FECC). Kljub temu da so bili obhodi kurentov na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisani že leta 2017, pa Kurentovanje letos prvič tudi uradno poteka pod pokroviteljstvom Unesca in z dovoljenjem za uporabo njegovega logotipa.

Začetek ta vikend

Osrednje dogajanje Kurentovanja tudi letos poteka enajst dni, od otvoritvene etnopovorke v soboto, 23. februarja, do pustnega torka s slovesom od pusta, 5. marca. Organizatorji v tem času na Ptuju pričakujejo 54 etnografskih skupin s 6000 člani, od tega 33 skupin kurentov in 20 skupin iz tujine - iz Romunije, Hrvaške, Bolgarije, Makedonije, Italije, Turčije, Češke, Avstrije, Srbije, Slovaške in Črne gore.
Kurentovanje je sestavljeno iz treh programskih sklopov - Etnofesta, Karnevalfesta in Artfesta. Obiskovalci pa si bodo lahko ogledali pet povork. Na že omenjeni etnopovorki pričakujejo 1800 udeležencev, gostujoče skupine iz sedmih držav pa tudi več kot 800 kurentov ter štiri s strani Unesca zaščitene tradicionalne pustne like iz Evrope - ob kurentih še sourvakarje, zvončarje in buše. Prvič pa se bo otvoritvene povorke udeležila tudi skupina iz Turčije.

Iz proračuna 46 tisočakov

Tudi letos bo pri Kurentovanju sodelovalo veliko društev, osnovnih šol, zavodov in drugih ptujskih institucij. Za Kurentovanje od leta 2016, ko je organizacijo prevzel Zavod za turizem Ptuj, po besedah direktorice zavoda Katje Gönc občina iz proračuna namenja 46 tisoč evrov. "Imamo tudi zelo zveste sponzorje, ki nam namenijo kar 150 tisoč evrov," še dodaja.
Zavod za turizem dobi še dodatnih 15 tisoč evrov po pogodbi za uporabo znamke iz naslova komercialnega dela Kurentovanja v Karnevalski dvorani, pa tudi deset odstotkov prihodkov iz gostinskega dela. "S tem pokrijemo vse stroške, ki jih imamo z najemom dvorane, do katere imamo dostop, saj namreč tam zaključujemo vse naše povorke, tudi povorko vrtcev z rajanjem, tam se predstavljajo invalidska društva, tudi društvo prijateljev mladine ima tam svoje pustno rajanje." Letos so 3900 evrov namenili za nagrade Ex-tempore, 8000 evrov pa za deset nagrad za najboljše karnevalske skupine - prva bo nagrajena s 1500 evri. "To ne odtehta vsega dela, vseh materialov, vsega vloženega napora, je pa nagrada kot priznanje," pravi Gönčeva.