Aktivni kovčki za vlagatelje v poslovna območja

Poslovna območja (PO) so nekatere občine v spodnjem Podravju vzpostavile že pred dvema desetletjema. Glede na organiziranost in zasedenost lahko kot uspešnejše štejemo Novi Jork v markovski občini, PO v Ormožu in Moškanjcih v občini Gorišnica, novo poslovno-industrijsko območje pri Lenartu in PO v občini Benedikt. Tudi druge občine, predvsem manjše, so jih razvijale po svojih močeh glede na finančne in kadrovske zmožnosti. Pogosto je njihov nastanek spodbudila boljša prometna povezanost zaradi pomurske in podravske avtoceste. Takšni sta PO v Tržcu v videmski občini in v Cerkvenjaku.

​Nadgradnja je nujna

Strokovni sodelavec ptujskega ZRS Bistra Robert Novak ugotavlja: "Vse več županov in občinskih uprav se zaveda pomena poslovnih območij. Veliko jih je, ki pripravljajo potrebno dokumentacijo za vzpostavitev novih ali razširitev obstoječih con." Med njimi so občine Podlehnik, Kidričevo, Videm, Žetale, Majšperk, Središče ob Dravi in Hajdina. V Podravju Novak kot zelo uspešne izpostavlja Poslovno-proizvodno cono (PPC) Tezno v Mariboru ter PO v Hočah in Slovenski Bistrici: "Zagotovo je najbolj organizirana PPC Tezno, ker ima kot ena redkih vzpostavljeno profesionalno upravljanje. V njej je v 215 podjetjih zaposlenih 3670 ljudi. Zaživela je v letu 2000 in odločilno je bilo, da so ustanovili zavod, ki so mu zaupali upravljanje infrastrukture, povezovanje z mestno upravo in oskrbo podjetij z energenti. Zavod je v nekaj letih prerasel v pobudnika razvoja, saj so se pridružili podizvajalci in komplementarne dejavnosti ter storitve, tudi take z velikim deležem znanja in visoko dodano vrednostjo."

Po podatkih Urbanističnega inštituta RS iz lanskega leta imamo v državi 653 PO, od tega v Podravju 63. Velika so od pol hektarja in tudi do več kot sto. Novak opozarja predvsem na razdrobljeno upravljanje: "Slovenija še nima strategije in modela PO, ki so preveč različno poimenovana, različnih vsebin in velikosti, kar prispeva k razdrobljenosti in neorganiziranosti. Vsaka občina si kot dober gospodar resnično prizadeva vzpostaviti svoje PO, vendar zanj nima ustreznih prostorskih, infrastrukturnih, poslovnih, organizacijskih in človeških zmogljivosti."

​Inovativne lokacije

Kot ocenjuje Novak, rešitve teh težav ponuja čezmejni projekt Innovative Location, v okviru katerega so pripravili priročnik in razvili upravljanje za območje občin Ormož, Markovci, Ptuj, Kidričevo in Hoče - Slivnica. Gre za primer dobre prakse, pri čemer razvijajo organizacijo po vzoru One-Stop-Shop ali kot v tujini znane IPA - Investment Promotion Agency (agencije za promocijo investicij) in tudi načine trženja, poimenovane model aktivnega kovčka za investitorje. Skoraj 1,4 milijona evrov vreden projekt sodi v program čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija, ki ga sofinancira EU iz sklada za regionalni razvoj. Osnovna namena sta ohranitev delovnih mest in predvsem pridobitev novih. Med drugim bodo vzpostavili vstopno točko za investitorje, kjer bi dobili osnovne informacije o prostih zemljiščih (greenfield) ali praznih poslovnih ali proizvodnih objektih (brownfield), zaznavali poslovne priložnosti in pomagali pri promociji. Predvsem bi spodbudili mlade s podjetjem start-up pri izpeljavi podjetniške zamisli in iskanju zagonskega kapitala.

"Cilj projekta je podpirati občine na obeh straneh meje, da bi zgradili in vzpostavili strokovno upravljanje lokacij po najnovejših standardih, in tako s pristopom od spodaj navzgor pokazati državi, kateri načini so za učinkovito upravljanje PO najbolj primerni," sklene naš sogovornik.