Bučno olje dobiva vse večjo veljavo

Pri Svenškovih iz Sel na Dravskem polju se od nekdaj ukvarjajo s kmetijstvom. Ob službah so obdelovali še slabih 20 hektarjev kmetijskih površin, redili prašiče, za katere so pridelali lastno hrano, in vedno poskrbeli, da je bilo na poljih dovolj buč za pridelavo domačega bučnega olja. Zadnja leta sta prav pridelava oljnih buč in stiskanje olja dopolnila dejavnost, ki so se je lotili.

Stiskanje olja kot domači praznik

"V začetku leta 2018 smo začeli s to našo dopolnilno dejavnostjo, opustili večjo rejo prašičev in se posvetili delu v naši oljarni, eni redkih na tem koncu," pravi Boris Svenšek, prevzemnik domače kmetije in nosilec dopolnilne dejavnosti, ki pa kar takoj pove, da sam vsega dela ne bi zmogel. "Z ženo Lidijo sva v službah, otroka srednješolca, delamo pa, ko je treba, kar vsi, pa seveda oče Tomo in mama Jožica vsakodnevno pomagata. Odkar smo na kmetiji uredili prostor za oljarno, posadimo buče na kakih desetih hektarjih kmetijskih površin. Na hektar pridelamo kakih 800 kilogramov bučnega semena, stiskamo pa stoodstotno bučno olje ali solatno. In ker je zanimanje za pražena bučna semena vse večje, smo se odloči tudi za to ponudbo," razlaga in dodaja, da je v njihovi oljarni najbolj živahno ob popoldnevih in ob koncih tedna.

"Še vedno je stiskanje bučnega olja za ljudi na vasi prav poseben dogodek, skoraj tako pomemben kot koline. Običajno ti naši mali pridelovalci bučnih semen, torej tisti, ki to pridelujejo predvsem za svoje potrebe, z vrečami suhih bučnih semen pridejo k nam in ostanejo, dokler njihovo olje ni ustekleničeno. Petdeset kilogramov bučnih semen gre v eno posodo za praženje in stiskanje, imamo dve, in kakšna ura je potrebna, da seme spražimo in stisnemo v dišeče olje. Ljudje medtem posedijo, kaj pomalicajo, nekateri pridejo še s harmoniko, da je bolj veselo. Imamo stalne skupine, ki pridejo iz mesta, kupijo pri nas bučna semena in med druženjem počakajo, da domov odnesejo dišeče olje. Pridejo tudi skupine od drugod, nekatere zanima postopek dela, ki je zdaj povsem avtomatiziran, ni več nekdanjega kar zahtevnega ročnega mešanja. Poskrbimo tudi za degustacijo. No, tega letos ni bilo, a verjamemo, da se bodo časi spet obrnili tako, da bodo tovrstna druženja mogoča," razlaga Boris, ki dodaja, da je za liter čistega bučnega olja potrebnih 2,5 kilograma kvalitetnih bučnih semen.

V pločevinkah za popotnike

"Včasih doma pridelanega bučnega olja nismo znali prav ceniti, niti nismo vedeli, kako zelo zdravo je. No, zadnja leta je drugače, bučno olje dobiva veljavo tudi v krajih, kjer ga včasih skoraj niso poznali. Ja, ceniti smo ga začeli tudi sami pridelovalci, k čemur je zagotovo veliko doprinesla organizacija razstave Dobrote slovenskih kmetij. Na ocenjevanju smo uspešno sodelovali tudi mi. Zdaj bučno olje ni več samo okusen preliv za solate, pač pa širše uporabno, tudi v kozmetiki in zdravilstvu," pravijo pri Svenškovih, kjer so uredili manjšo trgovinico z degustacijskim prostorom.

Svoje dobrote predstavljajo v ličnih darilnih paketih bučnega olja in praženih bučnic. "Stoodstotno bučno olje mora biti, da ohrani vse svoje dobre snovi, shranjeno v temnih steklenicah in v temnem prostoru. Pri nas je mogoče dobiti tudi s kvalitetnim sončničnim oljem mešano solatno bučno olje. Prav tako ponujamo bučno olje v manjših pločevinkah, po katerem segajo predvsem ljubitelji bučnega olja, ki radi potujejo. Za nas, ki prisegamo na solato, začinjeno z bučnim oljem, namreč ni hujšega kot uživati kje na dopustu, pa ostati brez bučnega olja. V mnogih hotelskih kuhinjah, sploh pa kje po svetu, tega našega olja pač ni in zato si ga vzamemo s seboj. Pločevinka je v takih primerih dobra izbira, saj se ne razbije," predstavlja eno od posebnosti ponudbe družinske oljarne Boris Svenšek. Z olji zalagajo ptujski trgovini lokalnih kmečkih pridelkov, Škrnicl, njihovo olje je najti v manjših ekoloških trgovinah, največ v Ljubljani. Prge - pogače oljnih tropin - uporabijo za krmo domačih živali, radi pa po njih segajo tudi ribiči.