Čebelarstvo Marin: Znajo s čebelami, lesom in ljudmi

Peter Marin, mladi čebelar iz Cvetkovcev v ormoški občini, se je čebelarstva samostojno lotil pred šestimi leti: "Začel sem tako rekoč čisto iz nič, saj je bilo edino, kar sem slišal o čebelarstvu, pripovedovanje moje mame Marije Marin, da sta se s čebelami nekoč ukvarjala njena oče in dedek. Kot lesarski tehnik sem prvo zaposlitev dobil pri čebelarstvu Medvedovih iz Cirkovc, kjer sem delal lesene panjske okvirje. Delo me je navdušilo, in ko sem začel s svojim čebelarstvom, sem si lahko vse iz lesa naredil sam in mi torej ni bilo treba vsega kupiti."
Kasneje se je zaposlil v Lesnini in zadnja leta dela v ptujskem podjetju Mark metal. Začel je s tremi panji čebel, jih vsako leto dodal deset in ta čas jih ima 70.

Sožitje s kmeti ​

​Ker deluje na Ptujskem polju, kjer je kmetijstvo zelo intenzivno, nas je zanimalo, kje najde zdravo pašo in kako varuje svoje čebelje družine pred pretirano uporabo zaščitnih sredstev. Marin pojasni, da pase večinoma v ormoški občini in v Prlekiji nasploh. Tri lokacije ima kar v Cvetkovcih ter po eno še v Sodincih in Podgorcih. "Res je, da je tukaj kmetijstvo intenzivno, ampak zelo pazim, kam vozim čebele. Poleg tega so kmetje, še posebno mlajši, glede uporabe kemikalij zelo ozaveščeni. Še nikoli nisem imel težav zaradi tega. Med kmeti so tudi moji prijatelji, ki jih opozarjam, osebno v pogovorih, tudi s plakati Čebelarske zveze Slovenije, ki jih obesim denimo na avtobusno postajo ali v gostilno. Letaki in plakati so zelo učinkoviti. Kmetje resnično škropijo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko čebele niso na paši. Je pa tudi res, da kmetje razumejo pomen čebel kot opraševalk in se zato držijo navodil. Zelo redko opazim, da bi kdo škropil podnevi. Moramo sodelovati in vidim, da je to mogoče, saj imamo od tega korist tako oni kot jaz."

​Hitro se uči

Peter še pomni nekaj začetniških težav pri vožnji čebel na pašo kostanja na Pohorje, ko se mu je zaradi napake pri pretoku zraka zadušila polovica čebel: "Zame je to bil velik šok in bil sem zelo žalosten. Ampak na napakah se učimo, takrat očitno še nisem vedel dovolj o čebelah. Zdaj se lahko zahvalim svojemu čebelarskemu mentorju Konradu Prejacu, ki mi veliko svetuje."
Med Marinovimi načrti je, da bi nekoč lahko živel samo od čebelarstva, za kar bi moral imeti vsaj 200 panjev. Da bi si izboljšal možnosti za prodajo in promocijo, se je vključil v kolektivno blagovno znamko Jeruzalem Slovenija. Za svoje številne izdelke in medeno sobo je predlani pridobil certifikate kakovosti: "Hodil sem na vse delavnice, se veliko naučil in dobil certifikate za vse svoje izdelke, kar mi veliko pomeni. Ocenjevalci so mi dali veliko znanja in koristnih predlogov in na koncu vse ocenili kot odlično. Dobil sem certifikate za cvetlični, akacijin, lipin, kostanjev, gozdni in ajdin med, za kremni med, cvetni prah, deviško satje v medu ter za lesene škatle za poslovna darila."

Posebnost je ajdin med

​Pri prodaji medu, predvsem na ormoški tržnici domačih pridelkov, mu pomagata mama Marija Marin in njegova partnerka Nadja Vesenjak. Marin: "Vesel sem, da mi pomaga cela družina, tudi brat Janez in včasih hčerka, sedemletna Zarja, ki jo delo zelo pritegne. Rada mi pomaga poleti, ko točimo med."
Velika prodajna uspešnica je zadnja leta ajdov med, saj ajdo tod kmetje vse pogosteje vključujejo v kolobar. ​"Še posebno veliko so ajde sejali zadnjih pet let. Ajdin med je sploh nekaj posebnega, zato je povpraševanje po njem res izredno. Ljudje se zavedajo, da ima veliko železa in mineralov, da je zdravilen, ker dobro vpliva na srce in kri, " pojasni mladi čebelar.
​Peter se je dejavno vključil tudi v društvo ormoških čebelarjev, kjer je veliko starejših čebelarjev svoje znanje in izkušnje nesebično predaja mlajšim. Marinovi imajo načrte še v turizmu, saj so v lično urejeni Medeni sobi gostili nekaj skupin. Veliko jim pomeni tudi možnost predstavitve v ormoškem gradu in ob Dnevih odprtih vrat destinacije ter na njenih spletnih straneh.