Zmeraj nasmejani duhovnik Marjan Pučko, ki bo 1. septembra uradno umeščen v župnijo Sv. Lenarta, bo prvič zagrizel v samostojno vodenje župnije, a mlademu duhovniku s Kapele pri Radencih izkušenj ne manjka. Pred enajstimi leti je v Beltincih deloval kot novomašnik, nato v Murski Soboti, bil duhovni pomočnik v Ljutomeru, Gornji Radgoni, Turnišču in tudi v Lenartu. Ob tem je zadnjih sedem let med tednom deloval v Zavodu Antona Martina Slomška in Slomškovem dijaškem semenišču. "Kar se boš odločil, boš živel," sta mu že zgodaj govorila starša in ga pri vseh odločitvah podpirala. K njima se tudi danes vsako nedeljo odpravi na kosilo ter se posveti svojemu krščencu, nečaku Timoteju.
Občasno igra nogomet za duhovniško ekipo
Odločitve za svojo pot Marjan Pučko ni sprejel kar čez noč - po zgledu domačih duhovnikov na Kapeli ter kaplana Martina Maruše in Gustija Horvata. V času srednje šole ga je gnala spodbuda sošolca, danes tudi duhovnika v Ljutomeru, Gorana Merice. "Zgleda kaplana Maruše se posebej spomnim iz drugega razreda, ko je gospod, star že nad 70 let, prišel z misijona v Čilu in postal moj katehet. Kasneje sem pomagal kositi okoli župnijske cerkve, zajtrkoval sem v župnišču ter počasi spoznaval vsakdan duhovnika. Na spodbudo sošolca Gorana pa sem se po treh mesecih srednje šole iz Dijaškega doma Tezno preselil v Slomškovo dijaško semenišče. Nekaj me je vleklo tja, moral sem poskusiti. In po srednji šoli sem se vpisal na Teološko fakulteto v Mariboru in hkrati zaprosil takratnega škofa dr. Franca Krambergerja, da me sprejme v bogoslovje," razloži Marjan.
Odločitve za duhovniško pot ni sprejel kar čez noč
V sočloveku najprej vidimo dobro
Svoje novomašno geslo Vi ste luč si prizadeva živeti. Veseli ga, da župnijo Sv. Lenarta in župljane že malo pozna. "Prvič sem prišel pred štirimi leti in na prvi petek šel z gospodom Martinom na obisk k bolnikom. Nato sem prihajal vsak konec tedna in pomagal pri pastoralnem delu, ki je ob duhovniku, kot je Martin, umirjeno, doživeto in prijetno. Spomnim se ga še iz otroštva, zmeraj mi je deloval prijazno in srčno in po štirih letih skupnega bivanja ob vikendih lahko to potrdim. Hvaležen sem mu za ta zgled, ki je dota za moj nadaljnji duhovniški poklic," ponosno razloži Marjan. Posebej je bil aktiven pri delu z mladimi. "Verouk se mi zdi ključen, gre za izkušnjo vere. Bil sem tudi del nadškofijskega srečanja birmancev v Mariboru, na konferencah pred svetovnimi dnevi mladih v Riu de Janeiru, Madridu in Rimu, potoval sem z avtobusom mladih. V posebno veselje so mi srečanja s Timom Gajserjem, s katerim ohranjava stike."
