EPK realnost Ptuja le ob združenih močeh

Aleš Šteger, še pred kratkim vodja programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025, in idejni vodja projekta Mitja Čander bosta idejo, da Ptuj kandidira za EPK 2025, danes predstavila na kolegiju županov Spodnjega Podravja. Kot smo že pisali, sta se Šteger in Čander odločila za prekinitev sodelovanja z Lendavo, na vprašanje, ali sta zdaj pripravljena Ptuj pripeljati do EPK, pa zdaj Šteger odgovarja: "Razmišljanja županov bodo dober test, ali idejo peljati naprej, in če bo podpora, bova delo nadaljevala. Vedeti pa je treba, da EPK nikakor ni stvar enega človeka, pač pa gre za skupen projekt celotnega okolja. To je, tako v ekonomskem kot socialnem smislu, zelo degradirano in prav kultura je lahko tista, ki nas poveže in pripomore k nujnemu preboju."

Ptuj potrebuje prelomni trenutek

​Da bo Ptuj kot partnersko mesto v projektu Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 v povezovanju starega in novega in skozi programske in investicijske vsebine iskal "novi duh mesta", je bil nekdaj optimističen takratni koordinator aktivnosti EPK Franc Mlakar, menedžer v turizmu, ki te dni morebitno kandidaturo spremlja (tudi) z vprašanji: "Iz kakšnega nagiba mesto razmišlja o kandidaturi za EPK 2025? Je to njegova notranja iskrena potreba ali je mesto samo platforma interesov posameznih skupin, ki vidijo v mestu priložnost, a ga ne razumejo, kot je že tolikokrat videno. Ptuj potrebuje prelomni trenutek, da se prebudi iz stoletja blodenj in samouničevalnih nagibov, in lahko bi to bila EPK. A malo sem skeptičen in se sprašujem, ali je to naše mesto sposobno samokritičnosti, najti bistvo lastnega problema in ali premore dovolj enotnosti in sposobnosti sestaviti program, ki bo prepričljiv na državni in tudi evropski ravni? Ja, EPK je lahko realnost Ptuja, če združimo energijo in znanje.
Strategija Evrope pri izboru predlaganih mest je preprosta, prednost imajo mesta, ki imajo zaradi zgodovinskih dogodkov težave z identiteto in v tem pogledu ima Ptuj v slovenskem merilu absolutno prednost pri izboru, a vprašanje je, ali je mesto sposobno pogledati v ta kotiček teme. V deželi, v kateri imajo elite moto laži, kradi, se sprenevedaj in nikoli nič ne priznaj, kot je napisal novinar ob linču Borisa Kobala, ne vidim kratkoročnega tektonskega premika družbe ali vsaj želje po njem. Ptuj tukaj ni izjema, še več, najstarejše mesto v Sloveniji z vedno novimi začetki je verjetno največji bolnik v regiji in največja žrtev preteklega načina razmišljanja, češ vse je naše, ko je dobro, in nič ni naše, ko je slabo. A realno življenje ne more biti takšno. Ja, Ptuj potrebuje prelomni trenutek, EPK 2025 z združenimi močmi in vzajemnim spoštovanjem."

Arheologijo iz trohnečih zabojev

Čista energija, slogan, ki je obetal spremembe, se je v teh letih nekako razblinil. Še slabše kot s povezovanjem preteklosti s sedanjostjo se je zgodilo s pričakovano spremembo duha. Pa čeprav je Ptuj v tistem letu razcvetel tako v knjižnih, razstavnih, gledaliških, glasbenih, likovnih in še kakšnih podobah. Želene prenove Vrazovega trga, če omenimo le enega od načrtovanih projektov, ni bilo. V mestu še vedno ni trga ali ulice, ki bi spominjala na slikarja Jana Oeltjena, ki pa se mu je mesto ob 50. obletnici smrti poklonilo z razstavo. V tem času je obnovo doživelo staro mestno pokopališče in morda bi prav EPK 2025 pripomogla k dokončanju del v dominikanskem samostanu in oživitvi arheološkega muzeja, ki jo je prejšnje partnerstvo spravilo v trohneče se zaboje.