Hojka Berlič
Vsaj tri desetletja ni grad Borl na svojih dvoriščih, hodnikih in v dvoranah gostil toliko obiskovalcev kot na dsobotno sončno popoldne. Pričakala sta jih grof Jurij Friderik in grofica Marija Barbara Sauer: "Za naju je danes poseben dan saj grad Borl, naš biser na skali nad Dravo, ponovno odpora svoja vrata, na kar sva izjemno ponosna."
Prenovljeni dvorišči, dvorana in kapela, na ogled tudi razstava zDravo
Grad Borl je v srednjem veku služil kot trdnjava in nato domovanje plemiških družin. V 20. stoletju pa je najprej postal sedež delniške družbe, nato koncentracijsko zbirališče za slovenske rodoljube, kasneje pa hotel z restavracijo. Po zaprtju letovišča leta 1979 je začelo grajsko poslopje propadati. Lastništvo gradu je leta 2010 prešlo v državne roke, pridobil je status državnega pomena, a je vse do danes ostajal zaprt za javnost. Težko pričakovana delna obnova gradu v skupni vrednosti dobra 2 milijona evrov, od tega 1,6 milijona evrov evropskih kohezijskih sredstev, se je začela leta 2020.
Grad je tako prvič ponovno odprl vrata za obiskovalce, ki so se lahko sprehodili po prenovljenem delu gradu z grajskima dvoriščema, kapelo in viteško dvorano. V delu gradu je postavljena prirodoslovna razstava zDravo, ki ponazarja biotsko pestrost, s katero želijo obiskovalce ozaveščati o pomenu narave in dravskega obrečnega prostora, ki je zavarovan z Naturo 2000. Z velikim zanimanjem so se udeležili tematskih turističnih vodenj za vse generacije, manjkalo ni dobrot domačih ponudnikov, okrepčali so se lahko tudi v grajski kavarni. V viteški dvorani so zbranim predstavili vizijo projekta Destinacija Štajerska ter podelili licence za turistične vodnike Haloz.
Na dan privreli številni čudoviti spomini na grad
Veliko zanimanja pa je bilo med obiskovalci tudi za domiseln projekt Skrinjica spominov Borl, v katerem v čisto pravi leseni skrinjici zbirajo zapise spominov pričevanja o bogati zgodovini 20. stoletja, ko je v njem delovalo letovišče z bazenom. "To moram izkoristiti, saj sem tu v moji mladosti doživel veliko lepega. Dolgo sem bil namreč pevec pri Ansamblu Toneta Kmetca in smo neštetokrat igrali prav v tem prostoru, v katerem smo zdaj," nam je spomine, ki jih je zapisal za skrinjico, zaupal domačin Ivan Švajgl, ki upa, da bo še kdaj zapel tudi na terasi, kjer je bil oder za glasbo. Lepe spomine na grad ima tudi Pavla Horvat iz Formina, ki je s soprogom še v časih, ko sta bila fant in punca, prespala v takratnem letovišču: "Takrat je bilo v njem še dosti starega pohištva, velikokrat smo sem hodili na plese. Resnično je bilo lepo in škoda, da so ga pustili tako propadati. Želela bi si, da bi nazaj vrnili tudi tisto starinsko pohištvo, ki so ga odpeljali iz sob. Prepričana sva, da bo grad znova zaživel, saj z njim zdaj upravljajo domačini Haložani, ki so močni ljudje in držijo skupaj. Potrebovali pa bodo podporo vseh v tem okolju." Obnovljen grad si je v družbi soproga in sina z nostalgijo ogledovala tudi Marjana Vaupotič iz Vidma, ki se pred šestindvajsetimi leti poročila prav v tamkajšnji kapelici: "Takrat se je na gradu odvijala televizijska poroka. Midva pa sva se tudi ravno pripravljala na poroko in sva se odločila poskusiti, če bi bilo mogoče. Tako nas na ta grad vežejo prav posebni spomini."
Grad vseskozi ohranjali v zavesti ljudi
Veliko zaslug za to, da je grad vendarle znova doživel lepše čase, gre Društvu za oživitev gradu Borl, ki je kar skoraj dve desetletji opozarjalo na nujnost njegove obnove in vrnitve življenja vanj. "Kot rada rečem, je zadnje dni za nas praznik. Grad je odprt, s tem smo pravzaprav izpolnili osnovno poslanstvo našega društva. Ko smo društvo leta 2005 ustanavljali, smo bili mi tisti, ki smo dali ključavnice na vrata, da smo preprečili nepooblaščen vstop na grad. Leta 2010 pa so zaradi varnostnih razlogov grad popolnoma zaprli. Upali smo, da bo trajalo manj časa, ne dvajset let, a Borl se vendarle odpira," je ob novem pomembnem mejniku v dolgi zgodovini tega gradu dejala predsednica društva Mira Petrovič in ob tem dodala, da štejejo za največji dosežek društva, da so grad Borl ves ta čas ohranjali v zavesti tako lokalne skupnosti kot tudi širše javnosti, ki ceni kulturno dediščino: "Če ostaneš pozabljen, je to namreč konec." Objavili so tudi več strokovnih publikacij, ki so po besedah Petrovičeve pripomogle k temu, da danes vemo o gradu Borl več kot pred dvema desetletjema. Sedaj bo vloga njihovega društva predvsem podporna, saj bodo skušali Javnemu zavodu Belana, ki je sedaj upravljavec obnovljene tretjine gradu, po najboljših močeh pomagati pri pridobivanju projektov za zapolnitev gradu.
Za zdaj vabijo ob koncih tedna
Grad bo po besedah v.d. direktorice Javnega zavoda Belana Monike Klinc v prihodnje za oglede odprt ob koncih tedna, od petka do nedelje, upajo pa, da kmalu že tudi čez teden: "Odprt bo tako za obiskovalce kot tudi tiste, ki si želijo nek intimen prostor za poroko, kak drugi dogodek ali koncert. Zanimanja za organizacijo koncertov in prireditev je že kar nekaj, imamo pa že tudi prve rezervacije za poroke." Če bo vse po načrtih se tako prva poroka v prenovljenem delu gradu obeta že v avgustu.
