Janko Simonič je priznani nogometni delavec iz Slovenske Bistrice. Treniral je številne generacije nogometašev, pomemben pečat v slovenskem nogometu je pustil tudi kot nogometni sodnik. Za svoje dolgoletno delo je prejel posebno nagrado, priznanje Zveze nogometnih trenerjev Slovenije, imenovano častni član. Nogomet je začel igrati leta 1958 pri Nogometnem klubu Branik Maribor, ki je pozneje razpadel. Potem je zamenjal kar nekaj klubov, v Slovensko Bistrico je prišel leta 1973 iz Slivnice, ki je dve leti prej tekmovala v (prvi) slovenski ligi.
Bistriškim nogometašem želi drugo ligo
S posebnim zanimanjem spremlja tekme NK Kety Emmi Bistrica. Člansko moštvo bo v novi sezoni, pod vodstvom novega trenerja Simona Dvoršaka igralo v 3. slovenski ligi - vzhod, v kateri bo tekmovalo dvanajst ekip. Bistričani bodo v 1. krogu prvenstva ta konec tedna gostili Radgono. Lani je članska ekipa tekmovanje v 3. slovenski ligi - sever končala na četrtem mestu. "Zame je četrto mesto uspeh, kljub temu da je imela ekipa celo možnosti za uvrstitev v drugo slovensko ligo. Žal je pokleknila v zadnjih tekmah. Upam, da bo Bistrica tudi v tej sezoni igrala vsaj tako, kot je do zdaj. Želim, da bi v doglednem času dosegla nivo za igranje v drugi slovenski ligi," uvodoma pove Janko Simonič.
Še vedno v dobri kondiciji
Janko Simonič bo prihodnje leto praznoval 70. rojstni dan in še vedno skrbi za dobro fizično pripravljenost. "Sem reden gobar v pohorskih gozdovih, kolesarim in še vedno igram mali nogomet. Dobivam se tudi z mojo generacijo nogometašev iz Slivnice. Ko je letos dr. Anton Crnjac, ki je bil dvanajst let zdravnik pri NK Maribor, praznoval 60. rojstni dan, smo ugotovili, da se redno srečujemo že 35 let. Skupaj praznujemo rojstne dneve in igramo mali nogomet," pravi Simonič.
Častni član trenerske organizacije
Zveza nogometnih trenerjev Slovenije je lani Janku Simoniču za njegovo dolgoletno trenersko delo podelila naziv častni član. Gre za najvišje priznanje, ki ga lahko trener doseže za svoj trud in uspešno delo v trenerski organizaciji Slovenije, tako na igrišču kot zunaj njega. Prvi izpit za trenerja je naredil leta 1977, vse od takrat je aktivni trener. "Ne glede na to, ali delujem v klubu, obiskujem izobraževalne seminarje, vsako leto plačujem članarino v trenerski organizaciji. Ko sem treniral mladince v Slovenski Bistrici, je člane vodil znani trener Vinko Donko.
Vrednosti najboljših nogometašev na svetu so šle previsoko
Trenira polka reprezentanco in veterane Zgornje Polskave
Zdaj, ko je v pokoju, trenira polka reprezentanco Slovenije - nogometno glasbeno reprezentanco in veterane Nogometnega kluba Zgornja Polskava. Rad pove, da mu je to v poseben užitek: "S polka reprezentanco bomo 15. septembra praznovali štiri leta delovanja. Reprezentanca je nastala spontano, na pobudo Gorazda Topolovca z Zgornje Polskave in Lovra Sadeka iz Oplotnice. Niso pa imeli trenerja, ki bi jih naučil, kako se stoji na igrišču. Prvo leto sem moral s sabo nositi magnetno igrišče, zdaj že vsi obvladajo teorijo nogometa. Obiskujemo tradicionalne turnirje, letos smo bili že tretjič v Stojncih, kamor pride tudi do 3000 ljudi. Na spisku imamo 30 igralcev, ki so člani slovenskih narodno-zabavnih ansamblov. Igramo humanitarne tekme, s katerimi zbiramo denar predvsem za otroške šole v nogometnih klubih. Kar pa se tiče veteranov Zgornje Polskave, trikrat sem vodil člansko ekipo Zgornje Polskave in trikrat bil z njo tudi prvak. Ker so nekateri izmed članov začeli igrati za veteransko ekipo, sem se pred enajstimi leti priključil veteranom. Po mojem mnenju takšne veteranske ekipe ni v Sloveniji. Vsako leto gremo na morje, ogromno je druženja in zabave."
Obiskovali nogometne akademije
Dvanajst let je bil regijski tožilec, kar pomeni, da je kontroliral delo trenerjev na tekmah. Kasneje je postal sekretar mariborske trenerske organizacije, ki šteje približno 600 trenerjev. Kot sekretar je delal šest let in pol. "Obiskali smo nekatere znane nogometne akademije, bili smo tudi v Salzburgu in v Zagrebu, pri Dinamu. Trenerji so dobili dodatna znanja, dodatne vpoglede za boljši nogomet. Takrat sem spoznal tudi znane bivše mariborske nogometaše, med njimi Herberta Vabiča, Zvonka Breberja, Herberta Klančnika, Marina Bloudeka, Vojislava Simeunovića in Ervina Vidoviča. To je samo nekaj legend iz Maribora. Skupno število rednih legend na kavi pri Večerku v Mariboru je dvajset. Čeprav smo svoje delo zaključili leta 2017, se še vedno dobivamo, imamo upravni odbor v senci," pravi Janko Simonič in poudarja, da ne delujejo proti sedanjemu upravnemu odboru, ampak se družijo ob kavi in skupaj praznujejo rojstne dneve.
Nogomet izgublja čar
Kot izkušeni strokovnjak zaskrbljeno gleda na fenomen svetovnega nogometa. Vrednosti nogometašev rastejo v nebo, najbogatejši klubi se zavzemajo za zaprto ligo prvakov ... Simonič meni, da je Aleksander Čeferin prava oseba na vodilnem mestu evropske nogometne zveze Uefe. "Dokler bo on na vrhu Uefe, ne bo dovolil, da bi veliki klubi to naredili. Nekaj je že storil, verjetno pa bi morali še bolj drastično ukrepati glede tega. Cene nogometašev so šle v nebo, moje mnenje je, da so šle predaleč. To ne vodi nikamor. Poleg tega po zakonu o športu ni več odškodnin za mlade igralce, ki ne dobivajo minimalne slovenske mesečne plače. To je slabo za klube, ki igrajo v nižjih kategorijah, ker ne bodo mogli obdržati kvalitete. Igralec lahko gre, kamor želi. Treba bo vzpostaviti pravo ravnovesje. Včasih je bilo tako - koliko let je preživel igralec v enem klubu, toliko so zanj plačali tudi odškodnine. Od kod naj klub zagotavlja sredstva, če vemo, da tretja liga stane od 100 do 150 tisoč evrov letno," se sprašuje Janko Simonič in dodaja, da dalje več ne gre. Ob tem se boji, da bo nogomet izgubil svoj čar.