Tomaž Ajd
Starejši morajo kmetijo čim prej predati mlajšim, pravi Hedvika Kočnik s pohorske kmetije v Nadgradu, ki že 40 let vodi Aktiv kmečkih žena Kebelj. "Tako mladi ne potrebujejo službe, lahko se v miru posvetijo delu na kmetiji. Ko je moj mož sprva hodil v službo, je bilo zelo težko," se spominja Kočnikova, ki se lahko zdaj, ko je kmetijo prevzela hčerka Ivica, nekoliko več posveča vnukom in drugim dejavnostim. V mladih letih je težko vse usklajevala. "Ko sem bila čisto na robu moči, sem morala malo 'stisniti' in je šlo," doda Hedvika in se pošali, da poleti kmetom ni treba na morje, saj jim dela nikoli ne zmanjka.
Svečano in pestro praznovanje
Vsestranski predsednici aktiva so članice ob praznovanju četrte desetletnice delovanja v dvorani večnamenskega doma na Keblju izkazale posebno pozornost. Nanjo so zelo ponosne, zato so se ji zahvalile s posebnim priznanjem. Hedvika je bila namreč tudi pobudnica in ustanoviteljica aktiva: "Vsekakor sem zadovoljna. V to sem vložila res veliko truda. Čeprav sem se ob tem jubileju želela umakniti, so mi članice rekle, da moram vztrajati vsaj še do 50. obletnice." Na praznovanje so prišli tudi številni podporniki, prijatelji in sodelavci, skupaj kakšnih sto, med njimi tudi Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica, članice pobratenega društva iz Majšperka, predstavnice vseh aktivov Društva kmetic Slovenska Bistrica in predstavniki društev v krajevni skupnosti Kebelj. Med branjem zgodovine društva so se z glasbenimi nastopi in plesno točko predstavili otroci in vnuki članic. Po uradnem delu je sledila zabava z mladim ansamblom štirih deklet Kumske punce. Hedvika se je nastopa še posebej razveselila, saj v skupini harmoniko igra njena vnukinja Urška. Članice aktiva so pripravile tudi razstavo ročnih del in nagrajenih pekovskih izdelkov, s katero so prikazale bogato znanje svojih pridnih in spretnih rok.
Najmlajša še ni dopolnila 40 let, najstarejša jih ima 85
Začetki Aktiva kmečkih žena Kebelj segajo v januar leta 1979, ko se je dvajset mladih žensk udeležilo enotedenskega tečaja v osnovni šoli na Keblju. Dopoldne so poslušale predavanja za gospodinje, popoldne so kuhale in pekle. "Moje hčerke so bile takrat še majhne, najstarejša je bila stara osem let, druga štiri leta, najmlajša pa šele sedem mesecev. Ko sem doma naredila vse, kar je bilo potrebno, sem šla na tečaj. Kuhale smo različne jedi, med drugim smo naredile tudi pravi furež. Zatem smo počasi začele tudi ostale dejavnosti - pletenje, kvačkanje, risanje na svilo in steklo, makrame, pravzaprav smo se lotile vseh ročnih del," se spominja Kočnikova.
Ponosna na naziv kmetica leta
Hedvika Kočnik je vedno želela spoznati nekaj novega. Kar 30 let je na Keblju vodila tudi Rdeči križ, pred enajstimi leti je v kraju ustanovila društvo upokojencev, zelo dejavna je bila tudi v Zvezi kmetic Slovenije, ki jo je leta 2005 razglasila za kmetico leta, na kar je posebej ponosna. "To priznanje mi res zelo pomagalo. Še posebej mi je ostal v spominu dogodek, ko smo slovenske kmetice gostile kmečke ženske iz vse Evrope. Ko sem v Cankarjevem domu razgrnila prte, ki sem jih ročno sešila, sem šele začela resnično ceniti svoje delo. Vsekakor sem dobila dodatni elan."
Ekološko kmetovanje
Kočnikova se je rodila v kmečki družini Vengust, po domače pri Litičih, kot ena od treh hčera. Na njihovi kmetiji, ki je obsegala dvanajst hektarjev zemlje, so se ukvarjali z živinorejo in gozdarstvom, prav Hedvika pa je nadaljevala tradicijo kmetovanja. Leta 1987 sta z možem, ki je bil zaposlen, prevzela vodenje kmetije, tri leta kasneje pa je doma ostal tudi mož. Ko sta po smrti moževe matere prevzela še kmetijo v Kotu na Pohorju, se je njuna kmetija povečala na dobrih 60 hektarov. Leta 1994 so na kmetiji opustili pridelavo mleka za trg in uvedli rejo krav dojilj in prirejo mesa Pohorje Beef. Štiri leta kasneje so registrirali tudi turistično dejavnost, v letu 2000, ko je Hedviki umrl mož, pa so začeli še ekološko kmetovanje.
