Aleksandra Papež
Naredimo malo drugače! je življenjsko vodilo pesnice in kulturnice Brede Slavinec. Živi v Benediktu, že 25 let pa je vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Lenart. S kulturno dejavnostjo se je začela ukvarjati že v osnovnošolskih letih, ko je s prijatelji na oder postavila sceno za prireditev, nato je z mladinsko skupino pripravljala literarne projekte, prireditve in proslave. Študijske vode pa so jo ponesle do diplom iz sociologije in pedagogike, čeprav jo opravljanje doktorata še vedno po tihem zanima, pa zanj trenutno ne najde časa.
Društva dosegajo visok nivo
"Slovenske gorice imajo bogato tradicijo, celotne rodbine so bile skozi čas vpete v kulturo. V svoje delo v sklopu JSKD vključujemo vse generacije in hkrati želimo naše bogato izročilo ohranjati. Naša območna izpostava po podatkih iz leta 2019 vključuje 186 kulturnih skupin, 38 kulturnih društev in sedem osnovnih šol iz šestih občin našega območja," pove Slavinčeva, ki so ji vsa področja kulturnega udejstvovanja ljuba, saj se, ko na letni ravni v soorganizaciji z lokalnimi skupnostmi pripravlja okoli 60 dogodkov, težko osredotoči zgolj na eno. "Vsako področje zahteva svoje zakonitosti in znanje. Naša društva in njihovi člani dosegajo odlične rezultate in veliko jih je tudi na državnem nivoju kakovosti delovanja."
Breda Slavinec dodaja svoj pečat še več mednarodnim, državnim in regijskim festivalom ter projektom na kulturnem področju skozi vsa leta delovanja sklada. Je tudi pesnica, leta 1994 je izdala prvo pesniško zbirko Pajčevine, pri Mariborski literarni družbi. Dve leti kasneje ji je Mladinski kulturni center Maribor, s soavtorico Stanko Devjak, izdal literarno kaseto z naslovom Simeon, kar je bila redka posebnost za tiste čase. Leta 2014 pa je bila njena pesem Dav armaja (Prisežem; prevod iz romščine v slovenščino) v sklopu projekta Rokerji pojejo pesnike izbrana za uglasbitev v punk verziji. "Pesmi pišem nekje od leta 1980. Na republiškem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov leta 1982, predhodniku danes znanega Festivala mlade literature Urška, so me izbrali med sedem najboljših literatov v Sloveniji. Po tem srečanju je moja literarna pot šla samo še navzgor. Veliko sem se izobraževala na raznih literarnih šolah in delavnicah, nekaj tudi pod vodstvom Marjana Pungartnika, kjer smo svoje verze secirali do skrajnosti in iskali nove, drugačne oblike."
Izbrana za objavo v Indiji
Leta 2013 je Bredina zbirka Pajčevine dobila še hrvaški prevod. Ob tem je Slavinčeva objavljala v literarnih revijah Dialogi, Sodobnost, Mentor, Literatura in Poetikon ter v literarni prilogi Mladine, njene pesmi so bile predvajane tudi preko radijskih valov znanih slovenskih postaj. V prevodih v številne evropske jezike so bile njene pesmi objavljene še v tujih antologijah in zbornikih (Anglija, Italija, Avstrija, Madžarska, Srbija, Makedonija, Črna gora, Bosna, Hrvaška). Imela je prav tako veliko avtorskih literarnih večerov in sodelovala je na več skupinskih literarnih večerih, festivalih, literarnih turnejah in konferencah doma in v tujini.
"Ko prejmeš nagrado, je to potrditev, da so strokovnjaki odkrili, da pišeš dobro in da si na pravi poti," pravi slovenska pesnica, ki je bila leta 2020 med 34 izbranimi literati kot edina Slovenka izbrana za objavo pesmi v indijskem časopisu, katerega naslov bi se v prevodu glasil Ogledalo časa. Predtem pa si je leta 2015 v Makedoniji prislužila literarno nagrado Književni branovi za najboljšo pesem na mednarodnem festivalu Struški poetski susreti - Struška pesniška srečanja, v Rušah je bila leta 2018 nominirana na natečaju za izvirno slovensko podoknico, dve leti zapored je bila nominirana na Festivalu erotične poezije v Mariboru, letos pa je med devetimi najboljšimi na mednarodnem festivalu Književne iskre v Makedoniji.
"Povabili so me tudi kot članico strokovnih žirij k raznim republiškim projektom. Izvedla sem prav tako nekaj mentorskih delavnic, namenjenih odraslim literatom, in preko raznih natečajev odkrila literate ter jim pomagala na poti njihovega literarnega razvoja. Današnji literati, ki so še na začetku svojega ustvarjanja, so ponavadi premalo samokritični in se še ne zavedajo, da je prava, konstruktivna kritika lahko zelo dobra za njihovo nadaljnje ustvarjanje in da tako samo rastejo. Pesem naj bi pred objavo vsak prebral vsaj stokrat, jo dopolnil in dodelal, šele potem je dovolj dobra."
Ob vsem tem najde čas za pisanje strokovnih člankov o kulturni dejavnosti, izpostaviti pa je treba tudi področje ohranjanja kulturne dediščine. Prav tako je dopisnica revije Primus, pripravlja tudi novo pesniško zbirko. Sicer pa jo poznamo kot ljubiteljico črne barve ter rock in heavy metal glasbe: "Glasba je tista, ki mi vsa leta polni baterije in me vedno drži pokonci, tudi takrat, ko tempo življenja preveč pritiska."
Več o Bredi Slavinec lahko izveste tudi z ogledom pogovora, ki so ga posneli v Knjižnici Lenart ob minuli Noči knjige. Pa naj velja načelo Slavinčeve, da je v življenju stvari včasih dobro početi malo drugače, iskati nove poti, nizati nove ideje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
