Bojan Tomažič
Podarjene mušnice, podkve, palčki, škrati, prašički, štiriperesne deteljice, dimnikarji in gumbi prinašajo srečo. Na prehodu v novo leto imejte odklenjena vrata, da lahko zadovoljno in brez težav vstopi. Če boste na silvestrski večer veseli, boste nasmejani vse leto. Zaljubljenca naj si voščita prva. Na silvestrovo ne jejte perutnine, ker bo odletela sreča. Ne obešajte perila za novo leto, da ne kličete smrti. Samsko dekle naj čez ramo vrže copat, če bo na tleh obrnjen proti izhodu, se bo v novem letu poročilo. Naj bodo vsi dolgovi in računi na novo leto poplačani, ker bomo s tem v novo leto povabili blaginjo. Če vas srbi nos, se boste verjetno kmalu s kom skregali, lahko pa, da vas bo za novo leto poljubil norec.
Vraže so v glavnem zabavne. Dr. Aleš Gačnik, etnolog, profesor na Univerzi na Primorskem, je za našo rubriko 25x na kratko napisal, da so poleg šeg in navad zanj stalni raziskovalni motiv. Goran Šalamon, pevec skupine Demolition Group, ima vraže za neke vrste skozi čas nalagane in naložene izkušnje, včasih morda pravilno. Ramiz Derlić, vodja Indijaneza, je eno kar povedal: "Ne stopi na kruhovo drobtino." Črnih mačk je bilo v naši priljubljeni rubriki kar veliko. Maji Hrovat, predsednici Slovenskega veganskega društva, se seveda zdijo najbolj nesmiselne. Odlični kitarist in skladatelj Samo Šalamon včasih potrka po lesu, vraže so torej lahko tudi muzika. Damjan Maroh, kitarist skupine Yu generacija, dodaja, da če verjameš v vraže, lahko pomagajo. Maša But, pevka Wckd Nation, je nekje prebrala, da je Pablo Picasso shranjeval svoje nohte in lase, da ga nihče z njimi ne bi mogel prekleti. Drago Klein, dirigent, skladatelj in aranžer tamburaške glasbe, ugotavlja, da so vraže in predsodki pri Slovencih najbolj razširjeni.
Ernestina Savski, predsednica Društva gluhih in naglušnih Podravja, ima lepo izkušnjo: "Šlogarica mi je iz kavne usedline napovedala vdovca, punčko in fantka. Ko sem šla od nje, me ni prepričala, ampak se je na moje največje veselje vse uresničilo." Matica Ačka, oblikovalca in multidisciplinarnega umetnika, vraž ni strah. Breda Slavinec iz lenarške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je iz otroštva prinesla tole pojasnilo: "Ko nekaj iščeš in ne najdeš, pomeni, da hudič gor sedi."
Stand up komik in aktivist Renato Volker - Rene povzema misel iz Alkimista: "Kar se je zgodilo enkrat, se zgodi enkrat. Kar se zgodi dvakrat, se bo zagotovo še tretjič." Režiser in scenarist Andrej Košak meni, da so vraže uteha za nevedneže. Beno Borišek, vodja restavracije Slovegija, pa po kihecu reče: "Res je!"
Psiholog Darko Hederih pravi, da so vraže nekaj, v kar mnogi verjamejo, da se bo zgodilo, čeprav za to nimajo razumske osnove - denimo obljube naše vlade. Matematik Igor Đukanović reče: "Če vse štima, si nekaj gotovo spregledal." Andrej Knehtl, kitarist skupine Leonart, se ob vražah spomni Rafaela Nadala, ki si pred vsakim servisom vleče gate iz riti. Za Jasno Kozar so vraže nekaj vražjega, črna magija, s tem se ne ukvarja.
Tanja Božić, vitezinja Pesniškega turnirja 2020, je fan vraž. Tudi pesnik Jernej Kusterle se je spomnil aktualne: "Če kihneš, dobi sosed covid." Basist in profesor Robert Flik Novak vražam reče zametek religij in verovanj v neracionalno. Za igralca Davorja Hergo so vraže tisto, kar se skriva na temnem koncu hodnika v kleti. Polona Janežič, članica Katalene in avtorica glasbe za gledališče, reče, da zaradi njih naredimo nekaj za vsak primer. Pianistko Adriano Magdovski vraže ne zanimajo. Mariborolog Boris Šinkovič je napisal, da lahko izgubljenim pomagajo, ko se odganjajo strahovi. Vojka Miklavc, samozaposlena v kulturi, pa včasih pljune čez ramo.
Oblikovalec, grafik in stripar Romeo Štrakl ve: "Če vas srbi nos, pomeni, da se boste kmalu z nekom skregali, včasih pa gre preprosto za alergijo." Hana Repše, direktorica zavoda Mars, opazi črno mačko, ki gre čez cesto. Fotografinja Maja Šivec registrira petke, trinajstega. Pevki Andreji Makoter so všeč štiriperesne deteljice, za kulturologinjo Polono Jaunik je marsikatera stara vraža modrost. "Toda črna mačka je blagoslov, nič slabega." Knjižničarka Dragica Turjak poudari, da so vraže včasih edini izhod. Osebna trenerka Manuela Pendl ima zmerom pri sebi katerega od vilinskih simbolov. Kulturnica Aleksandra Goropevšek ve, da bi bil vrag in pol, če bi geslo vraža spustili (iz rubrike in življenja).
Pisec kriminalk Avgust Demšar opomni, da so pri pisanju vraže lahko motivacija za umor. "Drugače pa v kriminalki vraže nimajo kaj iskati." Gledališki režiser Jernej Lorenci: "Nekaj bo (pravi moj scenograf Branko Hojnik)." Za digitalnega kreatorja Zvoneta Štora so vraže sanje. Akademska glasbenica Tajana Novak jih je v otroštvu jemala resno, zdaj se jim nasmeji.
Slikar Bori Zupančič pove eno novo: "V največji prometni konici se pojavi pred avtomobilom osliček Sivec iz medvedka Puja in želi filozofirati." Igralka Darja Reichman se z vražami dobro razume: "Veliko jih poznam in v bistvu mi pomagajo do ravnovesja." Pisatelj Branko Gradišnik je vesel, da je leto 1984 mimo. Marja Guček, direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor: "Nazadnje sem razbila steklo, tako sreča bo, desna dlan pa me nič ne srbi."
Kar se zgodi dvakrat, se bo zagotovo še tretjič
Stripar Zoran Smiljanić: "Ne verjamem v vraže, če pa mi črna mačka prekriža pot, bom poiskal štiriperesno deteljico, če bom razbil ogledalo, bom vrgel sol čez ramo in v petek, trinajstega, bom trikrat potrkal po lesu." Kaligrafka Natalija Resnik meni, da je vraža vsaka izrečena beseda, ki ni mišljena iz srca. Filmska montažerka Uja Irgolič je napisala, da so vraže lahko zabavne, če se jih ne bojiš. Svetovalka za zdravo življenje Nataša Sinovec poudari, da nas moč prepričanj in moč našega uma lahko popeljeta v pekel ali nebesa.
Fotograf Marko Pigac se nima za vraževernega, a vseeno prakticira kar nekaj vraž.
Dirigentka, profesorica in skladateljica Tadeja Vulc se nasmehne, če kdo reče hvala bogu in zraven trikrat potrka. Pevec Damiano Roi se ob besedi vraža spomni na črno mačko in trikratno pljuvanje. Boštjan Zorc iz Kitarnice pravi, da se je včasih fino okleniti tudi česa takega. Marjan Pungartnik, vodja Literarne hiše Maribor, se iz otroštva spomni te: "Kdor ubije kačo, ne bo sejal."
