(Iz Štajerca) Uspešni vinogradnik iz Ritoznoja: "Vino je plod celoletnega trdega dela, zato ga spoštujmo"

"Če dobro skrbiš za vinsko trto, obrodi močne sadove, če ne, usahne," podobnost med vinsko trto ljubeznijo ponazarja Jože Pečovnik, ki se z vinogradništvom ukvarja skoraj 30 let. V Ritoznoju, ki ga je narava pod Pohorjem obdarila z obiljem sort vinske trte in z bogato izbiro vin, z družino obdeluje okrog pet hektarjev vinogradov. Nekaj zemlje je v njihovi lasti, preostalo imajo v najemu od Župnije Slovenska Bistrica.

V Vinogradništvu Pečovnik - Martinus pridelujejo predvsem bela vina - zvrst ritoznojčan, rumeni muškat, laški rizling in renski rizling, zanje so prejeli že številna priznanja. Njihova vinogradniška zgodba je plod trdnega dela, ljubezni do narave in vinske trte, spremljajo jo tudi številna odrekanja ter negotovosti, zlasti vremenske. Prisegajo na tradicijo, ob tem pa jim veliko pomenijo vrednote, kot so spoštovanje, iskrenost, prijaznost - ne samo v družinskih odnosih, ampak tudi v odnosih s prijatelji in kupci. Zato tudi ime Martinus. "Latinski naziv Martinus oziroma Martin je ime, ki se v naši družini prenaša iz roda v rod tako, da vnuk dobi ime po dedku. Moj oče je bil Martin, kakor tudi moj sin. Sveti Martin pa je tudi svetnik in zavetnik vinarjev, s pomočjo katerega po ljudskem izročilu 11. novembra iz mošta nastane vino. Je tudi simbol medčloveške solidarnosti in kulturne izmenjave - vrednot, ki jih tudi sam zelo cenim in poskušam živeti skladno z njimi," pojasnjuje Pečovnik.

Prvi denar z delom v vinogradu

Vinsko trto je vzljubil že v mladosti, ne nazadnje je ob vinogradih rasel. Spremljal je starša, ki sta ljubiteljsko pridelovala grozdje in vino. Z vinogradništvom se je ukvarjal tudi dedek, ki je imel vinograde v Kovači vasi, a so mu jih po vojni odvzeli. Med osnovno šolo je Jože pogosto opravljal zelena dela v okoliških vinogradih v lasti nekdanjega Kombinata Ritoznojčan Slovenska Bistrica ter si tako prislužil svoj prvi denar. Že takrat je vedel, da bo nekoč imel svoje vinograde. "Prve sem posadil leta 1993. Pet let sem delal tudi v Kleti Bistrica, kar mi je bila popotnica za kletarjenje in še dodatni zagon pri ustvarjanju lastne kleti," pravi o svojih vinogradniških začetkih. In čeprav je s tem veliko dela, je tudi redno zaposlen v slovenjebistriškem podjetju Aluminium Kety Emmi.

V delo z vinogradi je namreč vpeta celotna družina, veliko pomagata tudi sestri in drugi sorodniki. Z ženo Ivano, ki je sicer iz Srbije, sta se spoznala pred 20 leti v Avstriji. Oba čutita veliko ljubezen do življenja in pristnih ljudi, poudarjata. Otroka Martin in Ana, stara dvanajst in enajst let, se prav tako postopoma vključujeta v delo v vinogradu. Martin že sedaj veliko pomaga očetu v kleti in pri strojih ter kaže navdušenje pri delu s kmetijsko mehanizacijo. Med tednom so zasedeni še z drugimi dejavnostmi, zato si zase vzamejo nedelje. Najlepše je, kot pravi Jože, ko se odpravijo na izlete in skupaj odkrivajo čare Slovenije.

Tudi njihovemu vinogradništvu pa v zadnjih letih veliko škode povzročata toča in pozeba. Po uničujoči toči v letu 2017 je trta potrebovala kar nekaj časa, da si je opomogla, posledice so še prisotne. "Žal nam narava ne prizanese in nas kaznuje ter opominja, da moramo spremeniti način, s katerim ravnamo z njo. Sam že vrsto let uporabljam naravi prijazna škropiva. Zasledujemo idejo o ohranjanju naravnih danosti in kmetovanju v skladu z naravo, zato smo leta 2019 začeli preusmeritev v ekološko kmetovanje. Z varovanjem okolja in gojenjem gensko nespremenjene vinske trte se želimo vrniti nazaj h koreninam, nadaljevati delo svojih prednikov, izkazati ekološko ozaveščenost, hkrati pa prispevati svoj delež k čim bolj neoporečni in zdravi prehrani ljudi," razmišlja. Tudi letos vreme je vreme precej vplivalo na pridelek. Najprej spomladanska pozeba, potem suša, posebej v juniju. Vseeno upajo na dober letnik, čeprav bo vina letos manj.

Ob osnovni kmetijski dejavnosti gojenja vinske trte vidijo tudi priložnost v razvoju vinskega turizma. Z ženo želita urediti prostor, kjer bosta lahko ponudila svoja vina, jim razkazala kraj in omogočila možnost nakupa domačih izdelkov. Radi bi ustvarili prostor, kjer se bodo ljudje počutili kot doma in doživeli nepozabne trenutke ob rujni kapljici. "Želimo približati domačnost lokalnega okolja, tudi preko ponudbe domače, lokalno pridelane hrane. Tako načrtujemo tudi registracijo vinotoča. Upamo, da bomo degustacijski prostor končali v prihodnjem letu," še razkriva načrte.

Pri promociji destinacije še rezerve

So tudi del konzorcija Ritoznojčan, ki združuje 13 vinogradnikov, ki pridelajo glavnino grozdja in vina v občini Slovenska Bistrica. Konzorcij povezuje pridelovalce z različnimi pogledi in načini pridelovanja grozdja in vina: tradicionalno, ekološko in biodinamično. "Zagotovo nas čaka še veliko dela, pri promociji in pozicioniranju Ritoznojčana kot blagovne znamke. Povečati želimo število obiskov turistov na naših lokacijah v Slovenski Bistrici ter doseči povečanje prodaje vina in storitev na domu. To bo možno le ob dobrem sodelovanju vseh akterjev - lokalnega okolja na eni strani ter posameznikov, torej lokalnih pridelovalcev hrane in vina na drugi strani. Želim si, da bi turisti Slovensko Bistrico v prihodnje prepoznali kot vinsko destinacijo in da jim bomo kot ponudniki znali omogočiti odlično kulinarično in vinsko popotovanje ter odlično počutje v mestu v objemu Pohorja," dodaja Jože Pečovnik, ki je bil en mandat tudi predsednik Društva vinogradnikov Ritoznoj.

Društvo deluje od leta 1993 in ves ta čas je njegov osnovni cilj združiti vinogradnike, dvigniti kvaliteto vina in vinske kulture ter izobraževati člane. "Vodenje društva je bila zame lepa, vendar tudi zelo odgovorna vloga. V svojem mandatu sem si prizadeval za povezovanje naših članov in spodbujanje dobrega sodelovanja med pridelovalci ter drugimi društvi. Menim, da Društvo vinogradnikov Ritoznoj, kot številna društva, ki jih imamo v naši občini, s svojim zavzetim delom skrbi za ohranjanje prostovoljstva v kraju ter z organizacijo in izvedbo številnih dogodkov pozitivno vpliva na mestni ter podeželski utrip območja," pravi.

In kaj mu pomeni vino? "Kot je povedal Benjamin Franklin: 'Vino je vedno znova dokaz, da nas ima Bog rad in nas rad vidi srečne.' Zavedati se moramo, da je za uživanje vina treba, da ga spoznamo ter zaznamo z našimi čutili, pomembno je tudi, da ga cenimo in spoznamo način, kako se pridela. Vino je plod trdnega dela in prizadevanja vinogradnikov skozi vse leto, zato ga spoštujmo. Zavedati se moramo svojih korenin in biti ponosni na njih. Želim si, da bi v vseh bistriških gostilnah in restavracijah ponujali ritoznojčan PTP, da bi tudi gostje povpraševali predvsem po domačem vinu. Tukaj imamo vrhunske vinogradnike in prav je, da smo na to ponosni," odgovarja.