(IZ ŠTAJERCA) Vsako jutro pred poukom pozdravi vse razrede, obišče vrtec: Ravnatelj ne moreš biti v pisarni

"Učila sem številne generacije, spomnim se, da sem imela v razredu 30 dijakov, normativ je bil 28, a so bile te generacije v šoli izjemno uspešne in so zdaj nadvse uspešne tudi v gostinstvu," pravi Nada Pignar, ki je svojo sicer več kot 33-letno poklicno pot začela na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. 

Ustvarila 450 kuharskih oddaj

​Strokovna, učiteljska pot jo je pripeljala tudi v medije. Jože Šmigoc, ki je lektoriral njene priprave za strokovni izpit iz pedagoških vsebin, jo je namreč kot takratni urednik Ptujskega tednika povabil k sodelovanju s kuharskimi nasveti, sprva za časopis, nato še za radio, povabili pa so jo tudi v oddajo Tele M Na vrtu. "Pri 'kulinarični' zgodbi je bil moj največji učitelj soprog Vlado Pignar, ki je po mojem mnenju eden večjih strokovnjakov na tem področju. Znajde se v vseh situacijah, ni kulinarični igralec, ampak je temu poklicu povsem predan," pravi Pignarjeva, ki je ustvarila kakšnih 450 kuharskih oddaj, je avtorica učbenika Gospodinjstvo in tudi soavtorica velike uspešnice Sodobne domače jedi, ob tem pa še avtorica številnih učnih načrtov za srednje šole in izpitnih katalogov znanja za nacionalne poklicne kvalifikacije.

Kako torej, da se je odločila za vodenje podeželske šole? Pignarjeva: "Vse pogosteje sem se ozirala v osnovno šolo, saj sem med delom diplomirala na drugostopenjskem študiju razrednega pouka. Imela sem občutek, da za učence lahko kot ravnatelj narediš največ. Šole na podeželju so mi bližje in hkrati zahtevajo drugačen pristop - bolj odprt, domač, skrb za vsakega učenca in vsako družino posebej. Menim, da jim pomagaš na izobraževalni poti in velikokrat tudi na osebni ravni. Pa ne zato, ker je treba, temveč zato, ker kakšna večja ovira za njih predstavlja manjšo oviro za nas. Ravnatelj ne moreš biti v pisarni, saj si na šoli za učence, učitelje, vzgojitelje, druge zaposlene, starše in kraj."

Za uspeh vsakega učitelja in vzgojiteljic je treba zgraditi pravi donos z učenci: "Vsak učitelj in tudi sama to počnem na svoj način. Denimo tako, da se prvo šolsko uro z učenci pogovorim, kaj pričakujejo od predmeta in mene, sama pa jim povem, kako si zamišljam pouk, česa bi jih rada naučila in kje bodo to potrebovali." Po vseh teh letih dela v šolstvu se ne postavlja na prvo mesto, temveč sta na njem učenec in učitelj: "Poskušam jih razumeti in usmeriti, kar sem uspešno prenesla tudi v vrtec. Pristen interes za mlade me rešuje pri vseh ključnih situacijah. Delo z njimi je vedno izziv, saj so bolj pristni kot odrasli, le v redkih izjemah prirejajo situacije sebi v prid, in jih je preprosto navdušiti za drugačne stvari."

Vsak dan pozdravi vsak razred

Zjutraj vsak dan osebno pozdravi vsak razred, se z učenci pogovarja o aktualnih stvareh, potem obišče še vrtec, kjer ji pogosto zmerijo srčni utrip, uredijo frizuro, se igrajo gasilce, pihajo manjše in večje ranice ... S tem želi pokazati, kako ceni delo vzgojiteljic. Tudi kakšnih pripomb staršev ne jemlje kot napad nase ali šolo, pravi: "Utemeljene odpravljamo, neutemeljene pojasnimo in uskladimo stališča."

Najbolj prepoznavna je njihova šola po projektu Peš v šolo, ki teče že deveto leto in v tem času so spletni veliko zgodb. "Učenec devetega razreda, ki se sicer vozi v šolo s skuterjem, je denimo v času akcije prihajal v šolo peš. Zato, ker je imel medtem bistveno več možnosti pogovora z učiteljem kakor v šoli." Največje priznanje kolektivu je tudi, da so vključeni v razvojne projekte Zavoda za šolstvo in to že od leta 2008. Vsak projekt izvaja celotni kolektiv: "Imamo učitelje, ki so razvili izjemen odnos do dela in kar nekaj let vsak ponedeljek preživijo na mariborski enoti zavoda ter tako spreminjajo tudi prakso. NPZ v tretjem razredu delamo od vsega začetka in ponosni smo, da je letošnja generacija presegala državno povprečje za več kot 20 odstotkov, tako pri matematiki kot pri slovenščini. Imamo osmošolko, ki se poteguje za ožji izbor na svetovni naravoslovni olimpijadi v Tokiu. In imamo učitelja, ki je z učenko delal na pripravah in ni vprašal, kam naj si te ure vpiše."

Učitelj, dodaja Pignarjeva, ki ima rad učence, nagajivosti ali nedela ne vidi kot nespoštovanje njega samega. Le če se prilagaja času in znanju ter je prvi učenec med učenci, je lahko uspešen. V posebno čast si na šoli štejejo, da so prejemniki najvišjega državna priznanja Blaža Kumerdeja v letu 2019 za pedagoške prakse, sodobne oblike dela, formativno spremljanje napredka učencev in ker v prakso vnašajo glas učenca: "Res so nas presenetili in nam dali krila."

Njihovi učenci so obenem prejemniki množice zlatih in srebrnih priznanj na državni ravni na domala vseh področjih. Med uspehe je treba prišteti tudi naložbe v prenovo kuhinje, dograditev vrtca in ureditev okolice s parkirišči. Sicer pa je najbolj vesela, da večina slovenskih otrok ne trpi materialnega pomanjkanja in da se lahko zato posvetijo pridobivanju znanja z vsemi metodami in oblikami dela, pa tudi oblikovanju dobrih ljudi: "Skozi leta smo s starši razvili vse boljši odnos. Trudimo se spoštovati eden drugega, si pomagati, sprejemati. Menim, da ima naša šola odlične starše, ki nas podpirajo in nam pomagajo tako kot mi njim."

Pignarjeva je kot navdušena kolesarka ponosna, da so njeni učenci letos sploh prvič tekmovali na državnem kolesarskem kronometru. Zadnjih sedem let intenzivno kolesari in letno nabere kakih šest tisoč kilometrov. Pogosto se v šolo popoldan pripelje s kolesom, se druži z učenci in hitro se jim porodijo zamisli, kaj bi še lahko počeli. Sicer pa sta s soprogom člana kolesarskega kluba, kjer imajo tudi izzive kot denimo prevožen Il Camino iz francoske smeri. Lani je v živo spremljala Tour de France, letos pa Giro, kjer je, pravi, skupaj z Rogljičem "trpela muke" na Svete Višarje. Njena stalna spremljevalka je ljubezen do knjige, sodeluje v bralni znački za odrasle in ponosna je, da je njena šola tudi dom oddelka ormoške knjižnice.