Tomaž Ajd
Jakob Černoga iz Podboča pri Poljčanah, ki je registriral že precej patentov, ima tudi pri 77 letih veliko idej za nove izume ali izboljšave obstoječih orodij, pripomočkov, obutve ... V zadnjem času tako pospešeno išče podjetje, ki bi izdelovalo njegovo ptičjo valilnico. Vhod v hišico je narejen kot vrteča se naluknjana štiriperesna deteljica, s čimer se spreminja velikost vhoda v hišico, s tem pa je primerna za več vrst ptic oziroma ptic različnih velikosti. Poleg tega je ni treba vsakokrat odstranjevati z drevesa ali kakšnega drugega mesta, kjer je nameščena. "Ko ptica v hišici zvali nov zarod in jo nato zapusti, nam je ni treba sneti in očistiti zapuščenega gnezda. S palico rahlo udarimo po žičnatem mehanizmu, nekakšnem varovalu, dno se odpre in staro gnezdo pade ven. Dno, ki ga nato s palico spet porinemo navzgor, se bo zaskočilo," delovanje ptičje valilnice razloži Černoga.
Odstranjevalec plevela že naprodaj
S podjetjem Alpina ta čas razvija vodotesno obutev za manj glivičnih obolenj, pravi. V peto čevlja bi zmontirali zračni meh, ki bi po tankem žlebu s pritiskanjem med hojo vsesaval zrak in ga razpršil po podplatu. Za to izboljšavo zračenja čevljev si Černoga, ki je član društva ASI (Aktivni slovenski inovatorji), prizadeva že od mladih let, kot pravi, je idejo predstavljal od vrat do vrat. "Inovatorji sami hodimo do vodilnih v podjetjih in jih prepričujemo, naj začnejo proizvajati naše patente. Veliko članov združenja ASI ima zares dobre ideje, žal pa so prepuščeni sami sebi. Društvo že dve leti praktično ne deluje, zato se vsak bori sam zase," še razlaga izumitelj, ki meni, da bi preko aktivnega in močnega združenja zagotovo lažje uresničili zastavljene načrte.
Je pa na trgu naprodaj njegov odstranjevalec plevela, ki si ga je zamislil pred šestimi leti. Gre za preprosto vrtno orodje, ki omogoča učinkovito in okolju prijazno obdelovanje zemlje. Uporablja se lahko med vrstami zelenjave, saj ne poškoduje rastlin, plevel pa lahko enostavno in hitro odstranimo tik ob rastlinah. Prav tako omogoča učinkovito odstranjevanje drugega manjšega rastja na dvoriščih, posutih s peskom, in drugih površinah. Ena pomembnejših prednosti orodja je, da hrbtenica pri delu z njim ne trpi, ker je na dolgem ročaju.
Stroj za pobiranje krompirja
Že leta 1964 si je zamislil stroj za pobiranje krompirja, ki je bil majhen, a težak okoli 200 kilogramov. V podjetju SIP Šempeter so mu dali material, za kaj več pa ni bilo posluha, zato je stroj, ki je deloval, šel v pozabo.
Pred dobrimi 40 leti je naredil kozolec, na katerega je zmontiral lesene predale. Večji zgornji predali so bili primerni za sušenje koruze, tanjši spodnji pa za sušenje semen. S traktorjem je pripeljal pridelek in ga vsul v določen predal. Ko je pridelek potreboval, pa je spodaj nastavil koš ali prikolico in ga vanj nasul po potrebi.
Otroštvo je Černoga preživel na domači kmetiji, na kateri z ženo Mario še danes obdelujeta zemljo. Odločila sta se za ekološko kmetovanje, pridelujeta predvsem piro, belo koruzo, sojo in fižol. Tako je Jakob Černoga že od malega razmišljal, kako si olajšati delo na kmetiji, vseskozi je imel veliko idej. Je pa to svojo ustvarjalno žilico razvil šele kasneje. "V starejših letih to bolj občutiš. Ko si mlad, imaš morda to v sebi, toda temu ne posvečaš večje pozornosti," pravi.
