Hojka Berlič
S predstavo Pika in Cene v pravljici so v nabito polni Pravljični sobi Branke Jurca v ptujski knjižnici sredi meseca zaključili letošnjo Pikino bralno značko, projekt, pri katerem je knjižnica sodelovala že sedmič zapored. "Sprva je bilo manj odziva in obiska, zdaj pa se je to tekmovanje, ki pravzaprav ni čisto pravo tekmovanje, čeprav imajo otroci vendarle dolžnost, dobro prijelo. Tisti predšolski otroci, ki so še nepismeni, oddajo zvezek Pikina bralna značka z ilustracijami, starši pa napišejo naslov knjige, ki so jo z otroki prebrali. Večji pa napišejo nekaj stavkov, vtisov. In izdelki otrok so neverjetno lepi," je ob zaključku, na katerem so udeleženci za svoj trud prejeli tudi priznanja, pojasnila vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Liljana Klemenčič.
7. leto so že pripravili Pikino bralno značko za otroke
Z značko za odrasle začeli na Ptuju
V ptujski knjižnici pa je domovanje bralne značke za odrasle, ki se je do danes prav tako naselila že domala po celotni Sloveniji. Zaključek letošnje je bil uradno 15. novembra, a bodo, kot je običajno, čas za oddajo nekoliko raztegnili, zato izpolnjene zloženke pričakujejo še do konca meseca. Zaključna prireditev bo tudi letos 3. decembra, na ta veseli dan kulture, ko bodo, kakor pravi Klemenčičeva, "s pomočjo imenitnih ženskih glasov potovali z glasbo okoli sveta." Sodelujoči pa bodo prejeli tudi lepe knjižne nagrade. Odrasli bralci so letos izbirali med samimi potopisi. "Treba je povedati, da so se nekateri naši zvesti bralci kanček zmrdovali, češ, zdaj pa sami potopisi. Nekateri pa so bili izjemno navdušeni, saj da nikoli niso stopili do knjižnih polic s potopisi. Pa vendar je dober potopis nekaj več kot samo besedni zemljevid po neki deželi, ampak nauči in popelje človeka v mnogotere dežele in občutja," pravi Klemenčičeva.
Morda se lotijo starih knjig
Novo sezono bralne značke za odrasle bodo po tradiciji odprli okoli 21. marca prihodnje leto, na svetovni dan poezije. In čeprav ostaja skrivnost, kaj bodo bralci prebirali v novi sezoni, pa Klemenčičeva vendarle nekoliko odstira tančico skrivnosti: "Pravkar sem prebrala drobno knjigo z naslovom Trije konji. V njej je glavni literarni junak v času pripovedovanja zgodbe vrtnar, ki je tudi hud bralec. V gostilni vedno bere, vedno ima knjigo v delavskem pajacu. In tam notri tako lepo opisuje, da bere samo stare, že uporabljene knjige. Namreč, te imajo svoje hrbte že nekoliko zmahane in zdelane. In kjer jo odpreš, se knjiga lepo razpre. Če pa bereš in ješ ter imaš knjigo nastavljeno na košarico za kruh, se ti nova knjiga obvezno zapira in moraš potem krepko tiščati v knjigo, da je lepo razprta. Morebiti pa bodo tokrat za bralno značko samo starejše knjige."
