Hojka Berlič
Ptuj se je pretekli konec tedna že petnajsto leto spremenil v rimski Poetovio. Takrat ulice in trge zasedejo gladiatorji, legionarji, senatorji, vestalke in drugi Rimljani. Poetovio je bil pred 2000 leti mogočno mesto - najprej vojaška postojanka, kasneje pomembno trgovsko in obrtno mesto. Več kot 800 udeležencev iz šestih držav je tudi letos na štiridnevnem festivalu predstavljalo običaje in življenje v starem Rimu, katerega pomembni del je bila tudi glasba.
Več kot 800 udeležencev iz šestih držav je predstavljalo življenje v starem Rimu
"Če pogledamo vaze ter različne poslikave in mozaike, na katerih so upodobljeni glasbeniki, opazimo, da večinoma v rokah držijo liro oziroma eno od različic lire ali pa avlos. Ljudje, ki bolj poznajo glasbo in glasbila, najprej pomislijo na ta dva inštrumenta, ko je govor o antični glasbi, saj sta najbolj tipična predstavnika antičnega glasbenega ustvarjanja," pojasni Gašper Kvartič, učitelj latinskega jezika in ljubiteljski glasbenik, ki antične instrumente in glasbo že več let predstavlja na Rimskih igrah.
Avlos našli tudi na Ptuju
Lira, pravi Kvartič, je inštrument, ki ima najmanj sedem strun, lahko pa tudi do dvanajst. Narejen je iz želvinega oklepa ali je lesen. Nanjo so igrali spremljavo ali melodijo. "Iz besede lira izvira tudi pojem lirika, se pravi antični poetični žanr. Poezijo je namreč spremljala lira," nadaljuje razlago Kvartič. Avlos je velikokrat upodobljen kot dve piščali, na kateri glasbenik igra hkrati z obema rokama. Na pihalo so igrali s pomočjo jezička in je v tem zelo podobno moderni oboi. "Avlos je lahko lesen, tudi kovinski ali celo iz kosti. Avlos, ki ga je izkopal ptujski arheolog Ivan Tušek, je koščen inštrument, prevlečen s kovino, mislim, da z bakrom. Hranijo ga v ptujskem gradu, veliko ljudi pa za to najdbo ne ve," nam je še pojasnil glasbenik. Sicer pa so v antiki poznali še številna druga glasbila, predvsem so bila zanimiva tolkala, znana je tudi panova piščal, ki nosi ime po bogu Panu, včasih so igrali še na orgle, in sicer na hidravlični, se pravi vodni pogon.
Le 30 fragmentov grških melodij
Kvartič, ki igra violino in piščali, je član Kulturnega društva Vespesjan, ki se ukvarja z različnimi vidiki antike in takratnega življenja, nekaj njihovih članov pa se je tudi na tokratnih igrah predstavljalo z igranjem antične glasbe na glasbilih iz tistega obdobja. "Igram violino in piščali, bolj ljudsko glasbo, tako sem tudi kar nekako organsko dodal zanimanje za antično glasbo in naredil nekaj instrumentov, ki jih aktivno raziskujem," pove o tem, od kod izhaja njegovo zanimanje za antično glasbo. "Ta glasbila imajo nek poseben zvok, ki ga ne slišiš vsak dan, in že to je zanimivo. Sicer pa tako raziskovanje antike kot Rimske igre slonijo na tem, da so vse reči, ki nam danes polnijo življenje in jih vidimo vse okrog nas, že zelo zelo stare. Recimo, v Sloveniji imamo avtocestni križ, osnovan na rimskih cestah. V Ameriki imajo politični sistem, ki deloma temelji na rimskih idejah. In tudi moderna glasba je v resnici modernizirana verzija antične glasbe. V antiki so, kar se tiče glasbenih principov in načel, že veliko ugotovili - razmerja med toni, duri, moli. V bistvu je antična glasba pristna evropska glasba, zato se mi jo zdi vredno spoznavati in vrtati vanjo."
Kvartič pravi, da antičnih melodij ni zelo veliko, rimskih sploh ne, grških pa je skupno kakih 30 fragmentov. "Preostale so zapisane v posebnih notah, ki so zajemale grške črke, potem so grške črke z narobe obrnjenimi znaki, včasih so tudi znaki iz feničanske abecede. Grki so tako znali zapisovati svoje melodije in k sreči znamo to danes tudi malo brati."
