Darja Lukman Žunec
Med glavnimi cilji ormoškega župana Danijela Vrbnjaka je pospešitev pogojev za razmah gospodarstva. Zato se je lotil urejanja ekonomsko-poslovnega območja, kjer je občina odkupila zemljišča in jih komunalno opremlja. Del zemljišč je na 12,5 hektarja velikem območju že prodala in iztržila nekaj čez 320 tisoč evrov. Namenjena so malim in srednjim podjetjem ter obrtnikom. Na javni dražbi so prodali tri večja zemljišča, štiri manjša, ki so vredna manj kot 20 tisoč evrov, pa kar neposredno. Zato je glede nadaljnjih prodaj in razvoja območja ter odpiranja novih delovnih mest v njem župan precej optimističen. Območje bodo še širili, saj naj bi skupno obsegalo nekaj čez 40 hektarjev. Za nekaj več kot dva milijona evrov bo komunalno opremo zanj izvedlo podjetje Kitak iz Rogaške Slatine.
Razmah podjetništva je pomemben tudi zato, ker bo junija ugasnila ormoška enota Safila kot največji zaposlovalec. In za zdaj ni videti, da bi bilo za nakup ali najem prostorov in zaposlitve odpuščenih delavcev karkoli dorečeno. Kot so nam ta teden pojasnili na gospodarskem ministrstvu, se minister Zdravko Počivalšek dogovarja s tremi morebitnimi vlagatelji, a dogovoril se ni še nič. S kom se pogovarja, pa nam ne morejo razkriti.
Hitra cesta je nujna
Za občino je poleg vlaganja v ekonomsko-poslovno območje nadvse pomembno tudi, da bi izboljšali svoj prometni položaj oziroma dostopnost, ki je pri odločanju vlagateljev za ponujene lokacije, denimo tudi v industrijskem območju nekdanje Tovarne sladkorja, pomemben dejavnik. Kot poudarja župan, je ta dostopnost ključna. Želi si, da bi se že začeta dela na hitri cesti od Ormoža proti Markovcem čim prej nadaljevala.
Zadovoljen je, da je občini uspelo pridobiti denar iz kohezijskega sklada in od države za rekonstrukcijo glavne čistilne naprave ter posodobitev in razširitev vodovodnega sistema. Letos nadaljujejo z regijskim projektom oskrbe s pitno vodo v porečju Drave oziroma z njegovim četrtim sklopom, ki zajema ormoško območje. Z deli so pričeli v marcu, končali naj bi jh v dveh letih. Prav tako so pričeli z rekonstrukcijo čistilne naprave, ki naj bi bila končana konec prihodnjega leta.
Energetske obnove javnih stavb
Intenzivno v občini energetsko obnavljajo javne stavbe. Izvajata jih podjetje SGO Kograd IGEM ZOD v višini 743 tisoč evrov in GES v višini 884 tisoč evrov. Prenovili so že Košarkino hišo na Kogu, letos sta na vrsti Ljudska univerza in podružnična osnovna šola Podgorci in v prihodnjem letu občinska stavba s prostori Upravne enote Ormož. Tudi ti projekti so sofinancirani iz kohezijskega sklada in zanje je občina pridobila skoraj 669 tisoč evrov nepovratnega denarja.
Oskrba s pitno vodo v porečju Drave 2014-2020 je bila za ormoško območje sicer zastavljena že leta 2014, kot projekt občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Župan: "Osnovni cilj je gradnja ustrezne infrastrukture za kakovostno oskrbo s pitno vodo, izboljšanje zdravstvenega stanja tako obstoječih kot tudi novih uporabnikov. Izboljšalo se bo tudi hidravlično stanje sistema, kar pomeni varnejšo in stalno oskrbo s pitno vodo." Skrbnik projekta Roman Rozman, višji svetovalec za razvojne projekte, gospodarske javne službe, prostor in varstvo okolja na ormoški občini: "V vseh treh občinah je 6338 priključkov, novih načrtujemo 14. Vsi prebivalci ki bodo dobili boljšo oskrbo, so 15.604. Naložba zajema nov vodohran, tri rekonstrukcije starih na Humu, v Vičancih, na Hajndlu, dve hidroforski postaji ter obnovo prečrpalnice v Pušencih. Posodobili bomo skoraj 26 kilometrov cevovodov." Naložba je vredna 8,4 milijona evrov, od tega so občine iz kohezijskega sklade pridobile 48 odstotkov denarja in iz državnega proračuna še 33 odstotkov. Razliko bodo prispevale same, glede na število prebivalcev. Izvajalca gradbenih del sta Komunalno podjetje Ormož in Cestno podjetje Ptuj, končala naj bi se maja 2023.
8,4
milijona gre za posodobitev vodovoda na Ormoškem, skoraj polovico prispeva EU
Ta teden so v Ormožu podrobneje predstavili še drugi največji projekt s kohezijskim denarjem. Gre za nadgradnjo osrednje čistilne naprave (ČN), vredno 3,3 milijona evrov. Ko bodo dela končana, bo njena zmogljivost osem tisoč populacijskih enot. Župan: "Gre za čistilno napravo na območju nekdanje Tovarne sladkorja, ki bo posodobljena ustrezala zahtevam okoljske sprejemljivosti in zakonodaje. Izvajamo jo v sklopu operativnega programa evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 oziroma prednostne osi Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti. S tem bomo izpolnili zahteve pravnega reda EU na področju okolja oziroma zahteve po zmanjšanje emisij v vode." Izvajalec del je Komunalno podjetje Ormož.
Veliko za turiste
Med drugimi projekti kaže izpostaviti gradnjo brezžičnih omrežij z oznako WiFi4EU, ki jo sofinancira EU. S tem so pokrili območje, kjer je večja koncentracija obiskovalcev v mestu, na potezi od občinske stavbe do Hostla in vse do Grajske pristave. Ob tem gradijo stezo za kolesarje Libanja-Pavlovci-Ormož, dolga bo dva kilometra, vrednost je 764 tisočakov. Zanjo so iz Eko sklada dobili nepovratno finančno spodbudo, nekaj manj kot 377 tisočakov. Gre za enostransko kolesarsko stezo za dvosmerni promet do mesta Ormož, ki se navezuje na predvideno državno povezavo pri železniški postaji Pavlovci.
Med večjimi projekti so Zeleni trikotnik, kjer bodo obnovili vinsko galerijo v grajskem stolpu, obnova kulturnega doma v Miklavžu, sanacija zemeljskega podora Vičanci, nadgradnja zbirnega centra odpadkov na Dobravi. Za turistični razvoj pa je pomembno tudi vlaganje v turistično destinacijo in kolektivno blagovno znamko Jeruzalem Slovenija, ki se izteče prihodnje leto.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
