Slavica Pičerko Peklar
Sanacija naklonske površine asfaltne obloge na brežinah Ptujskega jezera, ki se je začela včeraj, naj bi potekala do sredine prihodnjega tedna. Takrat bodo te dni za dva metra znižani vodostaj jezera ponovno dvignili na običajno raven. Kot pojasnjujejo v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), so na območju Ptujskega jezera, ki je akumulacijsko jezero za hidroelektrarno Formin, na večjih površinah v preteklih 40 letih nastale poškodbe asfaltne obloge brežin. Da gre za normalen pojav in so za redno vzdrževanje asfaltirane brežine skrbeli vsa leta, dodajajo v DEM, tokrat pa so se lotili sanacije tistih območij, kjer se je asfalt že razslojil, torej na levem delu brežine.
DEM o posledicah vetra
"Sanacija z brizganim betonom se bo izvedla na petih lokacijah na območju občine Markovci in v skupni dolžini približno sto metrov. Saniran bo pas širine približno 6,5 metra, kar skupaj znese približno 650 kvadratnih metrov površine," pojasnjuje Andrej Tumpej, direktor DEM, in dodaja, da je vrednost del 100 tisoč evrov. Da bodo vsa dela lahko izvedli, je bilo potrebno znižanje vodostaja jezera za približno dva metra. Kot pojasnjujejo v DEM, je v preteklih desetletjih na levem in desnem bregu prišlo do premikov oblog, na nekaterih mestih pa do razslojitve. "Navedeno je posledica izrazitega delovanja vetrov, kar pospešuje poškodovanost oblog. Glede na to, da so nekateri deli razslojeni, je mogoče sklepati, da je moč oblog, ki služijo kot tesnilna plast jezera, na najbolj izpostavljenih območjih zgolj polovična, kar seveda terja čim hitrejše ukrepanje," dodaja Tumpej.
Največje umetno jezero
Ptujsko jezero je največje slovensko umetno jezero. V dolžino meri dobrih sedem kilometrov, v najširšem delu je široko dober kilometer. Obsega okoli 346 hektarjev vodnih površin. Globina jezera znaša do 12 metrov, volumen jezera je 20 milijonov kubičnih metrov. Nastalo je z zajezitvijo reke Drave pod Ptujem leta 1978.
Ptice, ki jim znižanje gladine vode celo ustreza
"Občutno znižanje gladine jezera bo izpostavilo obsežne blatne površine in plitvo poplavljene dele, ki ob običajnih vodnih razmerah pticam niso na voljo. Zaradi tega pričakujemo začasno povečanje števila nekaterih skupin ptic, ki se na takšnih površinah prehranjujejo in jim takšna situacija torej ustreza, kot so čaplje, pobrežniki (martinci, prodniki, galebi) in race nepotapljavke. Na osnovi opazovanj Ormoškega jezera, kjer se primerljiva znižanja gladine izvajajo vsako leto, ocenjujemo, da se lahko nekatere vrste ptic pojavijo v neobičajno velikih številih. Za številne vrste vodnih ptic, zlasti tiste, ki Ptujsko jezero uporabljajo kot postojanko na selitveni poti, so razgibane plitve in občasno poplavljene površine zelo pomemben element mokrišč, ki pa ga na umetnih jezerih, kot so akumulacije, praviloma primanjkuje. Zaradi tega se v zadnjem času izvajajo različni ukrepi za povečanje pestrosti habitatov ptic z oblikovanjem otočkov, trstišč in drugih sonaravnih struktur. Omenjeno znižanje jezera bi bilo za ptice problematično samo, če bi se izvajalo v času gnezdenja vodnih ptic (od aprila do julija) ter bi gnezdišča ostala na suhem in postala dostopna kopenskim plenilcem," pravi Luka Božič, varstveni ornitolog iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
