Zupan Megličeva je pri Pohorskih rogistih, ki delujejo v okviru KUD Hoče, aktivna več kot 30 let, z njimi pa je prvič nastopila pri enajstih letih, ko je po zgolj šestih mesecih vaj in učenja skladb zaigrala na srečanju lovskih rogistov na Bledu. Za 30 let delovanja na kulturnem področju je prejela že tudi zlato Gallusovo priznanje in srebrno plaketo LZS za širjenje lovske kulture. "S Pohorskimi rogisti redno nastopa na vseh kulturnih prireditvah v Hočah in skrbi, da tovrstno igranje ne zamre. Tako s predanim prostovoljnim delom izjemno prispeva k razvoju kulturnega življenja v občini Hoče - Slivnica," so zapisali v utemeljitvi priznanja ZKD Maribor. Nekdaj je skupina Pohorski rogisti, ki bo letos obeležila že 40 let delovanja, štela deset članov, danes so le še štirje. Mladi se namreč vse manj navdušujejo za ljubiteljsko kulturo, opaža prejemnica priznanja.
Malo je še lovskih rogistov
Njej je bilo igranje na lovski rog od nekdaj všeč, tudi to, kako je iz njega mogoče zvabiti melodije. Rada pa je tudi nastopala v javnosti in se udeleževala različnih tekmovanj. Veliko zaslug za to, da se je že v otroštvu srečala z lovskim rogom, ima njen oče Branko Zupan, ustanovni in še aktivni član Pohorskih rogistov. Mojci je igranje na trobilo tako priraslo k srcu, da je končala nižjo glasbeno šolo - smer trobenta. Leta 2005 so se s Pohorskimi rogisti udeležili tekmovanja v Vojniku in osvojili prvo mesto. Od tega leta je tudi vodja skupine. Leta 2010 so na tekmovanju v Madžarskem Pecsu v skupinski kategoriji osvojili zlato medaljo, v kategoriji posameznikov pa je kot solistka zlato medaljo osvojila tudi Mojca Zupan Meglič.
Izkušnje je prav tako nabirala v pihalnem orkestru Impol v Slovenski Bistrici pod vodstvom Zmaga Tkavca, ki je profesor klarineta na slovenskobistriški srednji glasbeni šoli. Med letoma 1998 in 2002 je tam igrala drugi kornet.
Meglič Zupanova nam razloži, da je igranje na lovski rog bolj kot pri nas priljubljeno v Avstriji, v Sloveniji se s tem ukvarja le kakšnih 10 do 15 skupin. So pa Pohorske rogiste poslušalci lahko spoznali že po celi Sloveniji in tudi v Avstriji.
Na lovu ali na koncertu
Vsako leto se z rogisti iz Slovenije in sosednjih držav srečajo na letnem dogodku, ki so ga velikokrat organizirali tudi v Sloveniji. "V teh skupinah smo sami amaterski ustvarjalci, saj gre za ljubiteljsko glasbo. Lovski rog kot instrument pa je v prvi vrsti namenjen lovu in se z njim zaigra, ko se pripravljajo na lov ali ga z njim končajo ali ko kaj uplenijo. Takrat se iz instrumenta spustijo določeni signali, iz katerih pa lahko nastanejo melodije in tudi skladbe, potem ko se na lovske rogove namestijo ventili in služijo kot neke vrste trobenta," opiše sogovornica nekoliko nenavaden instrument. Sama ni članica nobene lovske družine, bil pa je član njen oče. Rog se torej uporablja tudi na koncertih, praznovanjih, otvoritvah, na Madžarskem so z njim odigrali celo slovensko himno, največkrat se pa igrajo ponarodele melodije.
Mojca Zupan Meglič sedaj z družino živi na Hočkem Pohorju, kamor se je, nabavnica v hoškem podjetju Mibra, preselila iz Pivole. Opaža, da je v dolini infrastruktura bistveno boljša, zato meni, da bo treba, če bo lokalna skupnost želela, da zaživi turizem na Pohorju, še veliko postoriti pri gradnji cest, kanalizacije itd. A ji je všeč, da živi v naravi, kjer je mir, svež zrak, veliko je možnosti za rekreacijo.
