Hojka Berlič
Župan Središča ob Dravi Jurij Borko je v začetku januarja z dopisom tudi uradno obvestil ustanovitelje Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož (PMPO), da je občinski svet na decembrski redni seji potrdil dopolnjeni predlog proračuna za leto 2019, v katerem ni več postavke za muzej. V Središču ob Dravi pri svoji odločitvi vztrajajo tudi po četrtkovem sestanku z vsemi župani občin soustanoviteljic. Kot glavni razlog za izstop iz zavoda, kot župan to imenuje, pa navaja pomanjkanje denarja in s prstom kaže na državo. "Finančnih posledic zaradi dviga plač bo v občinah, zavodih in agencijah več, kot nam je država dvignila glavarino in povprečnino," pojasnjuje Borko. Že osnutek proračuna naj bi pokazal, da po zagotovitvi sredstev vsem neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikov, pri nekaj več kot dveh milijonih evrov prihodkov, za investicijske odhodke ostaja le 185 tisoč evrov. "Zato smo zaradi vedno večjega števila zakonskih obveznosti in stalnega povečevanja stroškov prišli v situacijo, ko ne bomo mogli izvesti niti manjših investicij ali se prijavljati na razpise za nepovratna sredstva."
"Posledica bo okrnjen program, morda tudi odpuščanje zaposlenih"
Okrnjen program in odpuščanja
Kot pojasnjuje direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, Aleksander Lorenčič, se zavedajo, da se problem financiranja muzejske enote v Ormožu pojavlja že vrsto let. Izstop Središča ob Dravi iz soustanoviteljstva muzeja pa bo prinesel muzejski enoti Ormož nezanemarljiv finančni primanjkljaj tako pri plačah, približno dvanajst tisoč evrov na letni ravni, kot pri materialnih stroških. "Posledica bo okrnjen program delovanja ter morda tudi odpuščanje zaposlenih. Glede na več ločenih lokacij zbirk v Ormožu in pri Veliki Nedelji bi bilo delovanje ormoške muzejske enote v primeru odpuščanja praktično nemogoče. Naj spomnim, da so občine (so)ustanoviteljice 1. januarja 2017 že ukinile financiranje ene zaposlene osebe," svari Lorenčič.
V Središču ob Dravi za izstop iz zavoda navajajo tudi druge razloge. Kot pravijo, je obisk v muzejskih enotah Ptuj in Ormož izredno dober in raste iz leta v leto, kar ima pozitivne posledice za muzej, še posebej pa za obe mesti in turizem. A njihova občina od teh obiskov naj ne bi imela nič. Nadalje jih moti, da tri občine Upravne enote Ormož z okoli 17 tisoč prebivalci v skupnem zavodu prispevajo za tri zaposlene ormoške enote in tudi za materialne stroške. "Mestna občina Ptuj pa z nekaj več kot 23 tisoč prebivalci pokriva le enega zaposlenega". Za 29 zaposlenih prispeva ministrstvo za kulturo.
Borko poudarja tudi, da je v zakonu o lokalni samoupravi zapisano, da ob delitvi občin velja načelo o "dobrem in slabem", kar naj bi sami upoštevali že pri izvedbi delitvene bilance z Ormožem in Svetim Tomažem ter tudi pri sprejemu odloka o muzeju. Zato se sprašuje, "kje je preostalih 16 občin, ki so se izločile iz bivše MO Ptuj".
Le prvi finančni rez
Župan Središča ob Dravi Jurij Borko napoveduje, da je mogoče pričakovati še nekaj podobnih finančnih rezov v proračunu za leto 2019 in v prihodnje, financiranje bodo morali odreči vsem zakonsko neobveznim proračunskim porabnikom. Omenjeno problematiko predlaga tudi kot temo na katerem od prihodnjih kolegijev županov Spodnjega Podravja.
Občina ni izstopila iz zavoda
Lorenčič odgovarja, da muzej v sklopu delovanja izvaja program in projekte na območju vseh treh ormoških občin soustanoviteljic. Sodeluje tudi s šolami, vrtci, zavodi, društvi, pripravlja razstave in sodeluje na prireditvah. Tako je muzej tudi na območju občine Središče ob Dravi letno pripravil vsaj eno občasno razstavo. "V stalnih zbirkah pa je Občina Središče ob Dravi glede na znane najdbe ustrezno predstavljena." Borkove trditve o nesorazmerni porazdelitvi stroškov in sklicevanje na zakon o lokalni samoupravi pa Lorenčič označuje za brezpredmetne. Kot pojasnjuje, občine niso obvezane plačevati deleža za delovanje muzeja, zato so se vsaka posamezno odločale za vstop v ustanoviteljstvo. Ob tem Lorenčiča poudarja, da je obstoječi temeljni akt zavoda še vedno veljaven, spremembo morajo potrditi vse občine (so)ustanoviteljice oziroma njihovi občinski sveti. "Torej iz tega izhaja, da so še vedno tudi obveznosti (so)ustanoviteljev v skladu z njim. Poleg tega obveznosti (so)ustanoviteljev izhajajo tudi iz podpisane Pogodbe o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med soustanoviteljicami JZ PMPO in podpisanega aneksa k njej," še pravi Lorenčič.
O financiranju muzeja, verjetno pa tudi o načrtovani gradnji arheološkega razstavišča, naj bi tekla beseda znova na sestanku na ministrstvu za kulturo, predvidoma v začetku februarja.
