Med dobitniki prestižne zlate medalje za najboljša vina na Agri je tudi letos Franc Plajnšek, vinar iz gozdnatega dela Haloz, kjer so vinogradi prej izjema kot pravilo. Vendar je Plajnšek, ki goji trto na kar 400 metrih nadmorske višine, v neposredni bližini še višjih Resenika in Donačke gore, že nekaj zadnjih let nagrajevan na vseh večjih ocenjevanjih.
"Težko rečem, katera medalja ali priznanje za vino mi je najljubše, saj jih imam res veliko. A dejstvo je, če dobro in veliko delaš tako v vinogradu kakor potem v kleti, visoke ocene ne bi smele biti presenečenje," skromno pojasni sicer zelo zgovoren in navihan Franc Plajnšeks Kočic ali s Potnega Vrha po domače.
Začel pred 20 leti
"Rojen sem tukaj, to je moja domačija in že celo življenje se preživljam s kmetovanjem. Morda je bilo kar prav, da me po končani osnovni šoli niso sprejeli v Tamovo poklicno šolo, ker bi me pot najbrž odnesla drugam. Tako sem ostal na kmetiji in pomagal staršem. Sprva smo bili usmerjeni v mlečno prirejo, zdaj se veliko bolj posvečam hektar in pol velikemu vinogradu. Ob tem imamo deset glav govejih pitancev, ki se pretežno pasejo, in nekaj prašičev. Mleko smo opustili, ker ga je bilo prenaporno vsak dan voziti po štirih kilometrih strme ceste v dolino. Svoje odločitve, da ostanem doma in še posebej za usmeritev v vinogradništvo, nisem nikoli obžaloval," še pove Plajnšek.
"Ko sem začel, so bili zlati časi, saj strokovnjaki niso skrivali znanja ali zanj zaračunavali"
Znanja niso skrivali
Veliko se je izobraževal in je samouk tako pri vinogradništvu kot tudi pri kletarjenju. "Učil sem se na svojih napakah, vendar brez strokovnih izobraževanji ne bi šlo. Saj hitro vidiš, kje si in kaj delaš narobe. Res pa je, da so bili, ko sem začel, s strokovnega vidika takrat zlati časi, saj strokovnjaki, kot je denimo dr. Anton Vodovnik, niso nikdar skrivali znanja ali zanj zaračunali. Res so bili za učenje odlični časi. Veliko so mi pomagali kolegi vinogradniki, zadnje čase se najde kaj koristnega tudi pri stričku Googlu ...," se pošali haloški vinogradnik.
Vitez omizja Ptuj-Ormož
Ne samo zaradi odličnih vin in številnih priznanj zanje, temveč predvsem zaradi znanja in hudomušne zgovornosti so Plajnška opazili tudi širše in ga povabili v Slovenski red vitezov vina. Po desetih letih od pripravnika je zdaj že vitez tretjega reda ob omizju Ptuj-Ormož, ki ga vodi Vladimir Korošec. Plajnšek pravi, da so te obveznosti prijetne, rad se druži tudi z vinskimi kraljicami in sodeluje na številnih prireditvah, nazadnje denimo na Poletnih dnevih na Kogu. V omizju Ptuj-Ormož je ta čas 18 članov vseh redov, od pripravnika do vinskega viteza.
Vodene degustacije
Ker Plajnškovim prodaja vina gre dobro, so se odločili preostanek denarja vložiti v razširitev in posodobitev kleti ter ureditev prostora za degustacije. Z vodenimi degustacijami so pričeli pred dvema letoma. V nemščini jih vodi Franci Plajnšek, v angleščini njegov sin. Ker je sicer zelo strma cesta dovolj široka, do kmetije lahko pripelje tudi avtobus izletnikov. Njegova vina imajo denimo tudi v vinotekah na Ptujskem gradu, v Majšperku, v Vidovi kleti in na Ptujski Gori. "V osnovi sem zadovoljen, saj veliko delam in zato tudi primerno zaslužim. A vedno poskrbim, da nekaj denarja vložim v posodobitve, saj imam svojo polnilnico in moderno stiskalnico ter klimatizirano klet. Predvsem pa mora biti tudi za dopust z družino. Kajti dopust si je treba privoščiti. Tisti, ki govorijo, da bodo šli na dopust, ko bodo v penziji, po moje delajo veliko življenjsko napako.“
Na domačiji s Francem Plajnškom živi tudi mama Veronika, medtem ko soproga s sinom in hčerko čez teden živi na svoji kmetiji pri Gornji Radgoni, kjer je patronažna sestra. Starejša hči je novinarka in živi v Ljubljani. "Čez vikende smo vsi tukaj, čez teden s Kočic kdaj skočim k njim, a z dobro voljo in razumevanjem vse gre." Radosti ga, da sin Jakob pomaga v vinogradu in pri degustacijah ter v kleti, še bolj, da se je odločil za srednjo biotehniško šolo. Tudi sam bi najbrž bil kmetijski tehnik, če bi takrat, kot pravi "imel pamet, kakršno imam sedaj". A Plajnšek se je v vinarstvu resnično znašel: "Z veseljem delam, če bi delal z jezo, iz tega zagotovo ne bi bilo učinka."
Je tudi ustanovni in zelo dejaven član Haloške vinarske zadruge in se rad vključi v turistični projekt Haloze, dežela tisočerih gričev: "Malo nas je, zato je prav, da stopimo skupaj in se povežemo. Lani in letos smo se skupaj predstavil na Agri. Skupen nastop šteje, saj vidiš, da sam nisi nič."