Ptujska muzejska (z)godba, v njej je tudi dragocena redkost svetovnega pomena

V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož (PMPO) hranijo najbogatejšo zbirko, kar 350 historičnih glasbil na Slovenskem, ki ima od leta 2000 status zbirke nacionalnega pomena in v kateri so razstavljena godbena glasbila, inštrumentarij komornih in orkestralnih zasedb, notno gradivo, orodje in pripomočki za izdelovanje inštrumentov ter glasbila iz bogate ptujske arheološke dediščine. Med slednjimi je najdragocenejša rimska dvojna piščal, t. i. tibia, iz 2. ali 3. stoletja, rariteta svetovnega pomena.

Vsebinska prenova obnovljenih prostorov

Zbirka glasbil je v pritličju ptujskega gradu. Prostori, v katerih je bila pred dvema desetletjema postavljena, so bili potrebni obnove, posodobitve je bila potrebna tudi razstavna oprema.

"V muzeju se zavedamo velikega pomena zbirke glasbil in njene priljubljenosti med našimi obiskovalci, zato je zaradi prenove nismo želeli zapreti v celoti. Tako smo tri prostore zbirke glasbil gradbeno in vsebinsko prenovili v letih 2017 in 2018, nadaljnje štiri prostore pa v letih 2019 in 2020. Gradbeno sanacijo je PMPO financiral iz lastnih sredstev, vsebinsko prenovo nekaterih posameznih sklopov v zbirki glasbil pa sta financirali Mestna občina Ptuj in ministrstvo za kulturo," pravi Aleksander Lorenčič, direktor PMPO. Poudarja, da je šlo za zahtevno gradbeno sanacijo precej vlažnih zidov, njihovo dolgotrajno sušenje in vzpostavljanje primerne klime v prostorih v pritličju gradu. V projektu prenove so sodelovali različni muzejski oddelki, resnično veliko delo pa so opravili v konservatorsko-restavratorski delavnici za les in za tekstil.

"Po štirih letih prenove smo to jesen lahko odprli zbirko v celotnem obsegu. Čeprav je s prenovo zbirka glasbil na novo zadihala, njena vsebinska prenova še ni povsem zaključena. Zaradi izrednega zdravstvenega stanja in pomanjkanja finančnih sredstev načrtujemo, da bomo v naslednjih dveh letih našo zbirko glasbil dopolnili še s slikovno in glasbeno bogatimi vsebinami na zaslonih na dotik in z dodatnimi replikami glasbil, ki bodo na voljo vodenim skupinam in individualnim obiskovalcem v posamezni sobi," napoveduje kustodinja Tatjana Štefanič.

Med ogledom zbirke, ki jo je pomagal soustvariti restavrator konservator za les Boštjan Roškar poudari: "Že desetletja načrtno zbiramo glasbila slovenskih izdelovalcev, ki so v prenovljeni zbirki glasbil izpostavljena tako, da so postavljena v samostojne vitrine. Poleg viole goriškega goslarja Antona Pelicona iz leta 1843, ki smo jo javnosti že predstavili, si bodo lahko obiskovalci prvič ogledali še violo Mihe Mušiča, ustanovitelja prve goslarske šole pri nas, in dve violini Blaža Demšarja starejšega iz tretje četrtine 20. stoletja. Med povsem nove pridobitve sodi tudi klarinet mariborskega izdelovalca Matije Pojeta iz druge četrtine 19. stoletja. Nekatera novo pridobljena glasbila bodo naknadno umeščena v zbirko glasbil po končanih restavratorskih posegih, saj je ptujska zbirka glasbil znana po tem, da se neprestano dopolnjuje."

Obeta se razstava o glasbenem izumitelju Bajdetu

Kot napovedujejo v ptujskem muzeju, bo tudi pri glasbilih tujih izdelovalcev nekaj novosti. Za obiskovalce, ki so navdušeni nad muzejskim primerkom delujočega predstoječega klavirskega avtomata s pogonom na nožna pedala, bo po novem na ogled še en delujoči klavirski avtomat z mehanizmom na vrtljivo ročico. Klavirski avtomat bo najprej del razstave o slovenskem glasbenem izumitelju Ivanu Bajdetu, potem pa bo stalno postavljen v prenovljeni ptujski zbirki glasbil. Vsaka od sedmih sob z glasbili pripoveduje svojo zgodbo.

Obiskovalci zbirke so navdušeni nad ogledom glasbil od 17. stoletja naprej, ki spadajo v skupino godal, brenkal in pihal. Med glasbili so tudi glasbila priznanih izdelovalcev, do danes pa se jih je ohranila le peščica, na primer lutnja Andreasa Berra iz leta 1694, spodnji del oboe Johanna Schella iz začetka 18. stoletja in viola d'amore Johannesa Udalricusa Eberleta iz leta 1732.

Kot pravi Tatjana Štefanič, kar lepo število glasbil še vedno hranijo v depojih in jih bodo predstavili ob posebnih priložnostih, že sedaj pa tudi del neevropskih in ljudskih glasbil radi predstavijo napovedanim skupinam obiskovalcev, ki se odločijo za vodeni ogled zbirke.