Hojka Berlič
Pri projektu Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), ki nosi ime Colonia Ulpia Traiana Poetovio - nastanek in razvoj mesta, gre, kot pravi vodja projekta dr. Jana Horvat, za uskladitev skupnih ciljev. Ptujska občina namreč želi grič Panorama urediti v arheološki park, za to pa je potrebno boljše vedenje o arheoloških ostalinah pod zemljo. Občina je sicer v preteklosti že financirala geofizikalne raziskave, s katerimi so leta 2015 na 16 hektarjih Panorame brez izkopavanja odkrivali, kaj se skriva pod površjem. "Mi pa moramo vseeno rezultate tega, kar je bilo vidno, torej zidove, ruševine, preveriti in dokončno ugotoviti, zakaj točno gre. Ali gre za vojaško utrdbo ali za svetišče. Vedeti moramo, iz katerega časa so ostaline. Da bi to potem lahko predstavili javnosti v okviru parka," pojasnjuje namen projekta Horvatova. Občina bo v treh letih za projekt namenila 100 tisoč evrov, še trikrat toliko Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
Natančno določeni posegi
Največji del projekta tako predstavljajo terenske raziskave, v aprilu bodo arheologi začeli izkopavati na majhnih in natančno določenih območjih na griču. Po besedah Horvatove je bil namreč rimski Ptuj eno najpomembnejših mest na območju med Jadranom in Donavo, saj je imel nekatere centralne funkcije, na primer davčne in carinske urade, ki so obvladovale veliko širši prostor. In Panorama je v samem jedru tega antičnega mesta. "Zato pričakujem, da lahko dobimo neki vpogled v razvoj mesta od njegovih začetkov v 1. stoletju do propada v prvi polovici 5. stoletja. Pomembno je tudi, da je na podlagi predhodnih raziskav že znano, kakšna je arhitektura in kje leži. Zato lahko z natančno določenimi posegi v tla rešimo posamezna vprašanja. Se pravi, z razmeroma malo sredstvi lahko dosežemo največji učinek na točno tisti točki, na kateri lahko dobimo odgovore na točno določena vprašanja." Pridobili pa bodo tudi drobne predmete in ostanke rastlinstva in živali tega časa, ki veliko povedo o načinu življenja. Po opravljenem delu bodo odprta območja znova zasuli, da bodo tako čakala na kasnejšo priložnost za morebitno javno prezentacijo.
100
tisoč evrov bo občina v treh letih namenila za projekt
Še dolga pot
V okviru projekta nameravajo sicer izvesti tudi dodatne natančnejše geofizikalne raziskave na določenih mestih, kjer ostaline ležijo globlje, od metra in pol do treh metrov. Nekaj so jih izvedli že to zimo. Tretji del projekta je priprava znanstvene objave dosedanjega vedenja o Panorami. Kot poudarja Horvatova, so namreč že do zdaj zbrali zelo veliko podatkov: "Prve sistematične raziskave na tem prostoru sežejo v leto 1911 in kasneje, ko so bile najdene manjše in večje ostaline. Seveda so tu tudi velike geofizikalne raziskave leta 2015. Vse pa gre v smer, da bo vse čim bolje in čim prej predstavljeno javnosti v poljudni obliki in seveda v oblikovanje arheološkega parka."
