Darja Lukman Žunec
Anja Pignar je z ene od petih kmetij, ki so se pred več kot 14 leti podvizale in izpeljale vse potrebno za zaščito geografskega porekla pridelave ptujskega lüka. V tem kmetije vidijo tudi svojo bodočnost. Pignarjeva, ki je vodja skupine pridelovalcev, nam razloži, v čem se njegova pridelava loči od drugih: "Ptujska rdeča čebula in ptujski lük sta vzgojena iz sorte ptujska rdeča, vendar je razlika v načinu pridelave. Ptujska rdeča se lahko prideluje iz semena, čebulčka ali sadike, pri čemer je uporaba fitofarmacevtskih sredstev dovoljena in je njeno spravilo lahko strojno. Praktično jo lahko pridelujejo kjerkoli po Sloveniji ali po svetu. Ptujski lük pa je izključno iz čebulčka, ki mora biti pridelan iz baznega semena sorte ptujske rdeče, ki ga zagotavlja Semenarna Ljubljana, razvojni center na Ptuju." Pri tem je dovoljena samo uporaba zaščitnih sredstev, ki so dovoljena v certifikaciji proizvodnje, kot so integrirana, ekološka in globalgap.
Niso popustili
Pri zaščiti ptujskega lüka je Branku Majeriču in Miranu Klincu pomagala Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo. Skupaj so vztrajali, da se doseže geografska zaščita in je torej ptujski lük le tisti, ki zraste na Ptujskem polju. Niso popustili, ko so jim nekateri strokovnjaki predlagali nacionalno zaščito, ki bi pomenila, da bi ga lahko gojili po celotni Sloveniji.
Ni rastnega hormona
"Torej ni dovoljena obdelava z rastnimi hormoni, zaviralci kaljenja ali ponovnega odganjanja. Spravilo je izključno ročno. Poleg tega gre za zaščito geografskega porekla, kar pomeni, da je ptujski lük lahko pridelan izključno na Ptujskem polju," še pojasni Pignarjeva. Gre za dele območij v občinah Gorišnica, Dornava, Markovci in Ormož. Kot pravi eden od pobudnikov zaščite Branko Majerič, pridelovalci ptujskega lüka verjamejo, da je "Ptujsko polje edinstveno in da nikjer drugje na svetu ni območja s takim tipom tal in klimo, ki bi omogočala njegovo najboljšo pridelavo". Tako ta čas ptujski lük pridelujejo kmetije Blaža Erhatiča iz Osluševcev, Anice Petrovič iz Prvencev, Janeza Horvata iz Zagojičev, Vasje Majeriča iz Moškanjcev in Mitja Pignarja iz Zamušanov. Izven te skupine ga prideluje še kmetija Klinc iz Gorišnice. Po podatkih Pignarjeve so letos zasadili deset hektarjev lüka in pričakovali spravilo 15 do 18 ton po hektarju, a so konec julija, tik pred spravilom sicer odlične letine, utrpeli škodo zaradi toče.
Potrošnik ima pravico vedeti
Zadnja tri leta so se pridelovalci povezali s skupino Vrtovi panonski in Zeleno točko ter se vključili v projekt podjetja Verus, ki je tudi z evropskim denarjem prispeval k večji prepoznavnosti pri potrošnikih.
Dražje, a je kakovost pod kontrolo
