Hojka Berlič
Na ustanovnem zboru Društva za reševanje prostoživečih in zavrženih živali Grajske tačke Ptuj so konec preteklega meseca našteli kaka dva ducata ljubiteljev živali, med njimi sta bila tik pred drugim krogom volitev tudi oba kandidata za župana Ptuja. Mnogi od ustanovnih članov društva pa že leta sami ali pa s pomočjo manjšega kroga podpornikov skrbijo za zavržene živali. Ena od pobudnikov ustanovitve društva, Ptujčanka Mateja Zavec, ki jo večina pozna kar pod imenom mačja mati, je s solzami v očeh spremljala dogajanje: "Ker to počnem že toliko časa, zdaj pa so končno tu ljudje, ki bodo pomagali, da bo društvo postalo resničnost." Zavčeva je v tem letu sama rešila že več kot 70 mačk, ljudje jo namreč poznajo in jo kličejo na pomoč, velikokrat tudi za nasvet. Pa ne samo s Ptuja, ampak tudi iz precej oddaljenih krajev. "Potrebne so tudi akcije sterilizacije, ljudi je potrebno obveščati, jim pomagati," našteva Zavčeva.
"Verjamem, da lahko, kdorkoli se organizira, da pomaga živalim, posebej mačkam, s katerimi ljudje tako grdo ravnajo, ker mislijo, da ne čutijo, ne razmišljajo, pomaga k lepšemu jutri kašnemu psu ali mački. Sama sem jih rešila že zelo veliko in verjamem, da bom še kakšno," je o tem, zakaj se je odločila postati članica društva, povedala še ena od zbranih, dolgoletna ravnateljica ptujskega vrtca Božena Bratuž.
Reševanje, pa tudi ozaveščanje in izobraževanje
Število članov novega društva se je v treh tednih povzpelo na 70. Ideja za ustanovitev, pravijo pobudniki, izhaja predvsem iz že dosedanjega dobrega sodelovanja Zavčeve in veterinarja Tilna Mlakarja, ki ji je pomagal pri sterilizaciji in kastraciji živali tako, da je zaračunaval le materialne stroške. V le dveh mesecih sta naštela 25 mačk. "Zdi se, da je mačk več, kot je bilo doslej moči, da bi se zanje poskrbelo. Potrebno je društvo s številnimi članstvom, saj ne gre za delo od 7. do 15. ure, ampak je treba biti prisoten tudi ponoči. In tega je bilo po mojem mnenju do sedaj premalo," pravi Mlakar. Predsednik društva Miro Vamberger pa med poglavitnimi nalogami društva izpostavlja še ozaveščanje, vzgojo in izobraževanje. "Ljudje mislijo, da delajo dobro, ko hranijo prostoživeče muce. A treba bi jih bilo poloviti, kastrirati in sterilizirati ter označiti. Kasneje pa jih nadzirati v njihovem okolju. Če jih samo hranijo, se število še povečuje," pojasnjuje Vamberger.
Tudi po podatkih ptujske občine število zavrženih živali na Ptujskem narašča. V iztekajočem se letu so tako za urejanje problematike namenili več kot deset tisoč evrov, od tega večino, 8200 evrov, za stroške nastanitve in veterinarske oskrbe v Zavetišču za živali Maribor, s katerim ima ptujska občina podpisano pogodbo.
Na Ptuju sicer že od leta 2002 deluje Društvo proti mučenju živali Ptuj, petnajst let ga že vodi Kristina Pšajd. Sama je prepričana, da se število zavrženih mačk ne povečuje in da potrebe po novem društvu ni. Letos namreč izvajajo že deveto akcijo, v kateri nudijo veliko ugodnejšo ceno sterilizacije in kastracije mačk. Tako jim uspe letno sterilizirati do 250 mačk, letos od oktobra, saj tokratna akcija še poteka, že več kot šestdeset. Občina, dodaja Pšajdova, se ne zaveda, kaj vse društvo stori za minimalna sredstva, ki jih dobijo. Po podatkih občine so jim v letu 2018 namenili dobrih 400 evrov. Kot poudarja Pšajdova, so namreč prav občine tiste, ki so po zakonu zavezane poskrbeti za zapuščene živali. A je, še nadaljuje, ptujska pravzaprav lahko za vzor številnim drugim v spodnjem Podravju, ki z azilom sploh ne sklepajo pogodb.
Ptuj potrebuje zavetišče za živali
Kot poudarjajo vsi pobudniki ustanovitve novega društva, je njihova dolgoročna želja vsekakor, da bi tudi Ptuj dobil zavetišče za živali. "Občina mariborskemu azilu namreč plačuje kar nekaj denarja letno, a prostora za živali praktično nikoli ni. Za mačke sploh ne, ker so vedno polni, za pse sta na voljo dva ali trije boksi, ki pa so tudi zasedeni," pravi Mlakar, ki je strokovni vodja v novoustanovljenem društvu. Njihov kratkoročni cilj pa je izgradnja parka za pse. "Dela je dovolj za dve društvi, sam tega ne vidim kot konkurenco," pa pojasnjuje Vamberger. V novem društvu sicer trenutno delajo predvsem na pridobivanju lastnih prostorov za društvo, potrebujejo pa tudi skladišče za hrano in prostore za začasno nastanitev živali.
