Sto let društva, ki je obstalo zaradi ljudi

Častitljivi jubilej so zaznamovali preteklo soboto s svečano prireditvijo v telovadnici OŠ Kajetana Koviča Poljčane. Na prireditvi so se predstavile vse sekcije društva.
Nastanek KUD-a sovpada s prvo obletnico konca prve svetovne vojne, ko se je intenzivno vzbujala nacionalna zavest. Poljčančani so zaorali ledino v svojem kraju z društvom, ki se je ukvarjalo s kulturno dejavnostjo. Ime društva se je večkrat spremenilo, od 1957 nosi ime po dolgoletnem pevovodji in ustanovitelju nižje glasbene šole v Poljčanah, Janku Živku. "Društvo doživlja vzpone in padce, a citiram zbornik ob 80. obletnici: 'Obstalo je zaradi ljudi, ki so hoteli obdržati in negovati svoj jezik, kulturo, svoje šege in navade, ki so se kot uporniki v imenu človeka in kulture postavili v bran proti potujčevanju ...' Dodajam pa: kljub neugodni politični klimi, nerazumevanju in nespoštovanju lokalne oblasti, podcenjevanju, je društvo delovalo in deluje zaradi ljudi, ki se vanj združujejo, ki jim pogled sega širše in dlje, ki jim kultura pomeni način življenja, ki jim ni težko prispevati nesnovnih dobrin za lokalno in širšo skupnost, ki se zavedajo, da narod brez kulture nima prihodnosti," je ob jubileju poudarila Jelena Verdnik, predsednica KUD Janka Živka Poljčane.

Mnoge izselili, poslali v zapore

Društvo je začelo s tamburaškim orkestrom, pevskim zborom in močno dramsko skupino, ustanovilo je čitalnico, imelo je tudi svojo knjižnico in deklamatorski krožek. V okviru društva so delovali tudi planinci, ki pa so že isto leto začeli delovati kot samostojno društvo. Poleg Janka Živka je poljčansko kulturno zgodovino in društva dodobra zaznamovalo še nekaj znanih imen, to so Miro Ritonja, Simon Prešern, Anica Krašovic, Marija Cajlhofer, dr. Hronovski in Branko Rudolf iz Slovenskih Konjic. Mira Ritonjo so, tako kot veliko drugih naprednih, svobodomiselnih in zavednih Poljčančanov, ob začetku druge svetovne vojne izselili v Srbijo, od koder se ni vrnil. Mnogi člani društva so bili poslani v zapore in taborišča, vendar je slovenska beseda le na videz utihnila. Po koncu vojne se je z vrnitvijo izgnancev, izseljencev, zapornikov in zavednih Poljčančanov začel ponovni razcvet društva. Znova je zadonel pevski zbor, dramska skupina je intenzivno delala na novih uprizoritvah iger, Gretka Šerbec je zbirala knjige in začela se je tudi knjižničarska dejavnost.