Slavica Pičerko Peklar
V kleti nekdanjega Kmetijskega kombinata Ptuj je od leta 2011 v lesenih zabojnikih bogata arheološka zbirka. V osmih letih, odkar je bila zbirka zaradi prenove in preureditve dominikanskega samostana v kulturno-kongresni center prenesena v sosednjo stavbo, je lesene zabojnike načela vlaga, ki jo je čutiti in videti v vsem skladiščno-kletnem prostoru.
Do jeseni je treba ukrepati
Da bo nujno treba ukrepati, poudarja Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, in dodaja, da je bil v času preselitve govor o začasni rešitvi, ki naj bi trajala dve, tri leta: "Klet, polna vlage, ki kar polzi po stenah, še posebej severnih delih stavbe, je neprimerna za skladiščenje izredno dragocene zbirke kamnitega arheološkega gradiva. Konec lanskega leta je Inšpektorat za kulturo in medije pri ministrstvu za kulturo izdal odločbo, s katero nam nalaga, da do konca letošnjega septembra poskrbimo za ustrezno hranjenje arheološke zbirke. Mi na neustreznost teh skladiščnih prostorov opozarjamo že leta, obenem reševanje kamnitega gradiva povezujemo tudi s trajnejšo rešitvijo, saj ne gre, da zbirko nacionalnega pomena skrivamo pred očmi javnosti.
Ptujska arheologija evropskih razsežnosti
PMPO hrani okoli pol milijona enot premične arheološke dediščine, ki jo je v veliki meri pridobil z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji na celotnem območju svojega delovanja. Zbirka je izrednega pomena tako za Ptuj kot za državo in Evropo. "Ob selitvi arheološke zbirke iz lapidarija dominikanskega samostana, kjer je ta bila na ogled kar 83 let, je bilo nam muzealcem obljubljeno, da bo primerno stanje vzpostavljeno v dveh, treh letih. Zdaj mineva že osmo leto in začasna rešitev je postala stalna. Prepočasi potekata tako obnova samostana kot reševanje dragocene ptujske arheologije," nič več ne verjame v take in drugačne napovedi kustos, arheolog Ivan Žižek, ki se spominja, da je bila arheološka zbirka pred vstopom naše države v Evropsko unijo ocenjena na štiri do pet milijard tedanjih tolarjev.
