Hojka Berlič
Osem ptujskih kandidatk in kandidatov na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki so svoja mnenja predstavili na soočenju, ki ga je časnik Večer organiziral v sodelovanju z BK TV, je javnosti večinoma dobro poznanih. Nekateri, Andrej Čuš (Povežimo Slovenijo) in Boštjan Koražija (Levica) iz nacionalne politične arene, drugi Nuša Vrabl Ferenčič (SDS), Peter Pribožič (NSi), Vlasta Stojak (SD) in Maks Ferk (SAB) iz lokalne, tudi že kot županski in poslanski kandidati v preteklosti. Neznanka nista niti prepoznavna vzdržljivostna športnica Bernardka Jurič (Gibanje Svoboda) ter prav tako danes upokojena uspešna športnica in šahistka Silva Razlag (LMŠ). Razprava, ki je potekala v Narodnem domu na Ptuju, vodil pa jo je Večerov novinar in urednik Tomaž Ranc, je potekala v umirjenem tonu, v njej pa so se izmenjevale teme od energetike, zdravstva, turizma, gospodarstva do kmetijstva na nacionalnem pa tudi lokalnem nivoju, tudi v luči ukrajinske krize, ki so se jim pridružile nekateri desetletja stari nerešeni izzivi tega območja.
Sistemske rešitve in zeleni prehod
Ptujčani so tako v začetku tega leta tudi na svoji koži močno občutili draženje energentov, ko so se njihove položnice za ogrevanje na plin zvišale za tudi več kot 100 odstotkov. Težave z odvisnostjo od ruskega plina pa so v luči ukrajinske krize postale eno osrednjih vprašanj tako na nacionalni kot na evropski ravni. Večina sogovornikov se je strinjala, da je bila Evropa nepripravljena na take razmere in da je preveč odvisna od ruskega plina, ob tem pa je po njihovem mnenju tudi jasno, da je težave z višjimi položnicami težko in premalo reševati le parcialno in ad hoc na ravni občin.
Nujne so sistemske rešitve, tudi pospešitev in večja podpora prehodu na zeleno energijo. Po mnenju Pribožiča je nujna postavitev drugega bloka nuklearke, Juričeva, Čuš in Koražija so ob tem zagovarjali, da je za ta projekt potreben širši družbeni konsenz, ki ga je treba preveriti na referendumu. Seveda pa so bila mnenja deljena pri vprašanju krivde vlade pri dvigu položnic za ogrevanje ter njene dovolj hitre reakcije. Po besedah Stojakove se SD zavzema za energetsko kapico. Kot je izpostavil Koražija, je vlada prejšnje leto deregulirala cene energentov na trgu "in s to odločitvijo dejansko povzročila še višje položnice". Čuš, ki se mu je pridružila tudi Vrabl Ferenčičeva, pa se je trditvam čudil, saj da je "Slovenija četrta država v EU, ki je sprejela zakon, s katerim je pomagala prebivalstvu, gospodarskim subjektom ter tudi kmetom".
Večne teme - urgenca in obvoznica
Ob tem so kandidati prešli na prav s tem incidentom povezano vprašanje statusa ptujske bolnišnice, ki je vseskozi problematiziran, ter izgradnje urgentnega centra. Po mnenju večine status ptujske bolnišnice nikakor ne bi smel biti pod vprašajem, saj je prevelikega pomena za lokalno okolje. "Moja diplomska naloga pred 23 leti je bila urgentni center na Ptuju. Nepredstavljivo mi je, da je bil komaj nedavno položen temeljni kamen, To, da so bila zbirana sredstva zanj, pa je nedopustno," je ob tem bila nazorna Juričeva. O nedopustnosti tega, da je država v celoti financirala vseh preostalih deset urgentnih centrov, za ptujskega pa so morali prispevati tako lokalne skupnosti kot podjetja, ne nazadnje tudi bolnišnica s prodajo zemljišč in stanovanj, so bili sicer enotni vsi kandidati. Čeprav so si bili kandidati v enaki meri enotni, da je nujno zaključiti prav tako več kot dve desetletji odprto vprašanje trase ptujske obvoznice, pa so bili njihovi recepti za dosego tega precej različni. Nekateri, na primer Pribožič in Vrabl Ferenčičeva, sta prepričana, da je še vedno najboljša južna različica, po mnenju Stojakove je treba presekati gordijski vozel, saj nobena različica ne bo za vse prava, ter sprejeti kompromis. Razlagova pa upa, da bo civilna iniciativa vztrajala tako dolgo, dokler ne bo sprejeta trasa, ki si jo ljudje želijo.
Za domače lastnike
Kandidati so bili precej soglasni pri temi razprodaje državne srebrnine, kakor se je izrazil voditelj Ranc. Pozdravljajo odločitev države, da vskoči pri prodaji Save Turizma, katere del so tudi ptujske terme, pozdravili so tudi prehod Ptujske kleti v roke domačih zasebnikov. Pribožič je izpostavil zamujeno priložnost, da bi klet prešla v roke zadruge. V luči ukrajinske krize pa so se dotaknili še dveh gospodarskih velikanov: Perutnine Ptuj, ki ima ukrajinskega lastnika, in Taluma, ki je vezan tudi na avtomobilsko industrijo. Ob tem so se vsi strinjali, da bi bilo, če bi se uresničil črni scenarij, nujno predvsem ohraniti delovna mesta, tudi s posegom države.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
