Hojka Berlič
Ptujsko martinovanje je danes doseglo vrhunec, ko so ob zvoku fanfar in zvonjenju cerkvenih zvonov za novo, 8. ptujsko vinsko kraljico pred mestno hišo razglasili Ptujčanko Moniko Kovačič. "Z vinom sem se srečala preko dedka, ki ima sicer majhen vinograd; njegova ljubezen do gojenja vinske trte je prešla na mene. Kasneje pa tudi v gostinstvu, kjer se je treba poglobiti, ko te gost vpraša, katero vino mu priporočaš. Tam se ti resnično odpre vinski svet. To ni le pridelava vina, kletarjenje, temveč je tudi treba vedeti, katere sorte so značilne za naš vinorodni okoliš, da res ponudiš prave," je Kovačičeva, sicer po poklicu delovna terapevtka, ob prevzemu krone povedala o poti, ki jo je vodila do naslova ptujske vinske kraljice. V prihodnjih dveh letih si tako želi predvsem nadaljevati delo svojih predhodnic in se povezati z lokalnimi vinarji, saj imajo, kot pravi, res vrhunska vina, a so v gostinski ponudbi žal velikokrat še vedno preveč prezrta, tako doma kot po Sloveniji.
Letos dobra kapljica
Kljub drugačnim začetnim napovedim se menda tudi letos obeta dober letnik. "Ker je bil maj nadpovprečno hladen, smo se bali, da bo eden povprečnih letnikov. Tudi del območja, predvsem v Slovenskih goricah in Halozah, je prizadela toča. A sledilo je prekrasno jesensko vreme, zato je letošnji letnik odličen," pravi ptujski mestni viničar in direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.
Martinovanje, ki je na Ptuju potekalo od petka, predvsem z Martinovo tržnico z lokalnimi vinarji in domačo kulinarično ponudbo, obogateno pa je bilo med drugim tudi z vinskimi potepanji po mestu, vinsko degustacijo v temi v rovu pod gradom, otroško animacijo in Martinovo Kuhno na dvorišču, ptujsko kulinarično tržnico, je bilo sicer po podatkih Zavoda za turizem Ptuj zelo dobro obiskano. "To je vendarle nek praznik. Dokler je bil živ dedek, ki je bil Martin, je bil to pri nas vedno pravi praznik, tudi s pojedino in kozarčkom vina. Zdaj pa pridemo sem," je o tem, zakaj se na martinovo poda v mesto, povedala ena od včerajšnjih obiskovalk, Ptujčanka Irena Šprah. "Strogo spoštujemo vinogradniške običaje in martinovanje je prelomnica v celoletni vinski zgodbi. Trgatev, mošt, vino," pa je svoje videnje martinovanja ob kozarčku povzel Marjan Janžekovič, dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Ptuj.
Obleka, polna simbolike
Nova vinska kraljica Monika Kovačič nosi obleko, ki so jo skreirali v modnem ateljeju Sabine Hameršak. Obleka je svetlo rjave barve z odtenkom temno rjave in marelične, kar ponazarja, kot pojasnjujejo, zorenje vina - od mladega razigranega do vina s karakterjem. Cvet na levem ramenu jo simbolno dopolnjuje in ponazarja vinsko cvetico, imenovano tudi bouquet. Gre za skupno aromo, ki se iz grozdja z leti in staranjem razvije pri vinu. Nanaša se na vonj in okus in je pomembno merilo kakovosti vina. Njeno celotno podobo zaključuje pas s prepletenimi zlatimi in temno rjavimi nitkami, ki prestavljajo vitico. Trta je namreč roža vzpenjavka, vitice pa potrebuje, da se lahko oprijema opore, se vzpenja proti soncu in toploti ter tako jeseni obrodi zlate sadove žlahtne kapljice.
Jesenski pust, ki daje poseben pečat
S tem, da ptujsko martinovanje morda ni največje, je pa nekaj posebnega in eden od prepoznavnih ptujskih dogodkov, se strinja tudi ptujska županja Nuška Gajšek: "Mislim, da je Ptuj vseeno center neke širše regije, ki je vinorodna, bogata z res dobro vinsko kapljico, zato moramo temu na Ptuju dati tudi poseben pečat, neko posebno mesto. In ptujsko martinovanje to zagotovo je. Morda je postavljeno na drugačen nivo, se ga lotevamo nekoliko drugače kot drugje. In prav je tako."
Že tradicionalno je namreč dogajanje na Ptuju potekalo ob prisotnosti številnih vinskih kraljic, vitezov vina slovenskega in evropskega reda pa tudi članov Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC) Slovenije in princev karnevala. Martinovanje je namreč na Ptuju znano tudi kot "mali fašenk" oziroma "jesenski pust" in napoveduje prihajajoče Kurentovanje. "Mariborsko martinovanje bo vedno večje, Ormož je zelo aktiven s svojim vinogradništvom in zabavnim programom, tu so še druga mesta. Ampak na Ptuju imamo, česar drugi nimajo - že 20 let ta preplet vinsko-vinarsko-vinogradniško-enološke ter pustno-etnografske kulturne dediščine in tradicije. In ta preplet, verjamem, je presežna vrednost ptujskega martinovanja," poudarja Branko Brumen, generalni sekretar FECC in predsednik 60. Kurentovanja.
